Glasbena šola Izola


PALAČA BESENGHI DEGLI UGHI

Izstopajoča palača Besenghi degli Ughi se nahaja na robu pozidave zgodovinskega jedra Izole pod dominantno župnijsko cerkvijo sv. Mavra. Predstavlja oblikovni poudarek osrednje ulice starega mesta, danes Gregorčičeve ulice. Palačo je dal sezidati notar beneškega porekla Pasquale Besenghi, rojen v Završju v Istri. Priimek degli Ughi je prevzel po ženi, kar je razlog za poimenovanje palače z obema priimkoma. Eden od dveh sinov, Pasquale Besenghi (1797-1849), je najbolj kvaliteten regionalni pesnik.

Stavba, ki so jo gradili med leti 1775 in 1781 in je stala šest tisoč dukatov, predstavlja najimenitnejšo baročno palačo na slovenski obali. Je domnevno delo milanskega arhitekta beneške šole Filippa Dongettija. Njena kompozicija predstavlja končno stopnjo razvoja palače beneškega modela. Tako zunanjščino kot notranjščino preveva arhitekturno okrasje rokokojskega značaja. Stavba ima tipično baročno simetrično kompozicijo s poudarjeno osrednjo osjo. Ta je v pritličnem delu zunanjščine poudarjena z dvoramnim balustradnim stopniščem ter z dvema enakima, vertikalno postavljenima bogato okrašenima polkrožnima portaloma. Nadstrešek glavnemu vhodu predstavlja manjši, filigransko kovani balkon v nadstropju, na katerega vodi zastekljen dostop iz centralne dvorane. Resnobni videz palače umirjene oker barve poživijo pompozne, umetniško kovane mreže turkizne barve na pritličnih oknih in balkonu. Preostali togi videz stavbe mehča bogata, a nežna rokokojska štukatura ostenja. Tudi stranske fasade so enako bogato oblikovane, vendar so zaradi jasne prostorske hierarhije brez osrednjega poudarka.

DVORANA GLASBENE ŠOLE IZOLA

Kompozicija in oblikovanje notranjščine je bila prvotno usklajena z zunanjščino. Razvita prostorska os s centralno vežo in stopniščem nas popelje do osrednje dvorane v prvem nadstropju, ob njej pa so v dveh etažah nanizane pomožne sobane. V centralni veži so ohranjeni prizori štirih letnih časov, stene stopnišča pa so nekoč krasili portreti družine Besenghi.

Prekrasen dvonadstropni salon v piano nobile, okoli katerega se vije lesena, rezbarsko okrašena delilna galerija, je redek oblikobvni element v takratnih palačah. Osrednja zastekljena vrata prednje stene vodijo do že omenjenega balkona. Tla krasi večbarvni ornamentiran teraco. Strop in stene bogatijo lepi štuki in poslikave, domnevno delo slikarja Michele Sponza iz Korfuja. Na stropu je iluzionistična poslikava, stenske poslikave pa so samostojni pogledi, uokvirjeni s štukaturo. Na stenah dvorane in lože so simetrično nameščena lesena ornamentirana vrata, ki peljejo v sobane s prav tako štukiranimi stenami in stropovi ter nekoč teraciranimi tlaki. S svojo odlično akustiko je namenjena tudi solističnim in komornim koncertom. V času šolskih počitnic je palača priljubljen prostor poletnih šol.

Palača Besenghi degli Ughi predstavlja najkvalitetnejši primer poznobaročne palače regionalnega in širšega območja. Ohranila je vse oblikovne prvine, ali v originalu ali v vestni rekonstrukciji. Kljub temu, da je pretesna za vse dejavnosti  glasbene šole, je to vendarle zanjo najprimernejša funkcija.

 

"Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca."

William Shakespeare