Novice, članki in odmevi ...

DEBUSSY... IMPRESIJE... ODMEVI, NAČINI IN POMEN USPEŠNEGA VADENJA KLAVIRJA
Leto 2012/2013  |  04.03.2013  |  Videno: 362030  |  A+ | a-
GLASNA, februar-marec 2013
Tatjana Gregorič


»Samo dotik z živim ustvari živo umetnino. Samo človek lahko doseže izvedbo, ki je pretresljiva. (...) Roka je tisti del človekovega telesa, ki je najbolj vezan na miselne procese najvišje ravni. V njej sta cel človek in njegova inteligenca. Prav roka je torej instrument za doseganje človekovih želja. Še kako pomembno je, da vzgajamo, gojimo varno roko in da se zavedamo, da je igranje iz srca zares več kot le metafora.«
Tako je v uvodu v Slovenske klavirske dni razmišljala Alenka Rebula, tržaška psihologinja, pesnica in pisateljica, ki ima že trideset let predavanja in delavnice, posvečene osebnostni rasti, samovzgoji odraslih, psihologiji telesa in otroštvu. S svojim poglobljenim in zanimivim predavanjem je odstirala vrsto vprašanj, s katerimi se vsak dan srečujejo številni klavirski pedagogi. Ti se čedalje bolj zavedajo, da zvočna komunikacija pomeni prenos vibracij in da poglobljeni načini poučevanja upoštevajo izsledke psiholoških praks, modernih metodik, ozaveščanja estetskih sporočil evropske klasične glasbe, zavedajo se tudi, da je vzgoja domišljije tista, ki lahko učencu, dijaku ali študentu glasbe omogoči odkrivanje notranjega sveta in izražanje le-tega. »Učitelji klavirja se moramo prilagajati okoliščinam in današnji vzgoji otrok, čeprav smo tudi mi tisti, ki moramo na to vplivati s pozitivnega vidika, predvsem z vidika psihološke znanosti, ki spet na prvo mesto postavlja permisivno vzgojo. Učenec se vendar mora razvijati v določenih okvirih. Naša naloga je v tej izrazito vizualni kulturi dati zvoku njegovo vlogo. Naučiti se poslušati in slediti zvoku je veščina, pri kateri lahko še veliko odkrijemo in naredimo,« je povedal Edvard Popit, ravnatelj GŠ Postojna in predsednik organizacijskega odbora Klavirskih dni 2012. Ta spoznanja so izstopala tudi na prodornih predavanjih o Roki, ki ustvarja (Alenka Rebula),Tehniki vadenja in ne vadenju tehnike (MiIica Šnajder Huterer), o Aspektih pianizma v skladbah Clauda Debussyja (Milan Miladinovič) in Igri prima vista kot branju not v slikovnih pozicijah, ki prispeva glasbeniku popolnoma novo razsežnost, pa tudi pripomore k oblikovanju zvočnega izraza (Zoltan Peter). Na forumih Epta so predavatelji razgrinjali Pentatonično vzdušje v impresionizmu in v waldorfski pedagogiki (Ana Josimovska Cagnazzo in Antonio Cagnazzo), predstavili vadenje z razumevanjem (Anamarija Jemec), pa ponosne čarodeje, poredne škrate, prosojne vile in pojoče morske deklice kot nepogrešljive glasbene bonuse (Primož Mavrič), učinkovite postopke hitrega obvladovanja klavirskega notnega zapisa s pomočjo knjige Fundamentals of Piano Practise Chuan C. Changa (Valentina Češnjevar), ustvarjalno vadenje kot vadenje brez napora (Ilona Pucihar) in inovativni pristop pri poučevanju lestvic pri klavirju (Ana Avberšek). Zelo živahna je bila tudi okrogla miza z naslovom Vadenje …motivacija …navdih, na kateri so Selma Chicco Hajdin, Saša Gerželj Donaldson, Damjana Zupan, Aleksandra Pavlovič in Irena Koblar ob nizanju lastnih izkušenj poskušale iskati odgovore na vprašanje kako pri učencu -in tudi pri učitelju - zbuditi željo po vadenju. Vprašanje, kaj določenega otroka pripravi k temu, da se loti vadenja, pa je bilo tudi tema dveh delavnic, ki ju je vodila Jasna Solarić, univ. dipl. psihologinja, specializantka psihodrame na Birminghamskem institutu za psihodramo (Birmingham Institute for Psychodrama). Za mojstrski razred pa so organizatorji (EPTA - Društvo klavirskih pedagogov Slovenije, Glasbena šola Postojna, Zveza primorskih glasbenih šol) tokrat povabili profesorja Sjavuša Gadžijeva, ki je v zadnjih dvajsetih letih na Primorskem vzgojil vrsto uspešnih pianistov in pedagogov. Med njimi tudi Danijela Breclja in Aleksandra Gadžijeva, ki sta z vrhunskimi interpretacijami očarala občinstvo na dveh večernih koncertih.`I`emu mladostnemu cvetoberu primorskega pianizma se je pridružila tudi Meta Fajdiga, nekdanja gojenka GŠ Ajdovščina, danes študentka ljubljanske Akademije za glasbo v razredu prof. Tatjane OgnjanoviČ. Gost postojnske klavirske zgodbe je bil tudi Zoran Škrinjar, ki je z besedo in igro razkrival nekatere harmonske strukture, ki jih je Debussy uporabljal v svojih klavirskih delih in naredil primerjavo z uporabo Ie-teh, postavljenih v drugačen, jazzovski kontekst. Duhovito in  zabavno je ta svoja spoznanja tudi praktično predstavil na priložnostnem koncertu, na katerem sta mu bila v tehtno podporo kontrabasist Klemen Kranjc in bobnar Gašper Peršl.
Z izvirnimi predstavitvami, obogatenimi z videoprojekcijami in izjemno visoko ravnjo, so prijetno presenetili tudi projekti šol (GŠ Postojna, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, GŠ Frana Koruna Koželjskega in Umetniške gimnazije Velenje, Umetniške gimnazije Koper). Simpatična je bila predstavitev nove zbirke skladb za klavir štiriročno z naslovom Glasba letnih časov primorskega skladatelja Bojana Glavine. Spremljali smo lok klavirske umetnosti od najmlajših pianistov na  glasbenih šolah do študentov na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Posebno noto so pestrosti in kakovosti 12. slovenskih klavirskih dni dali tudi izid priročnika z naslovom Od prvega tona do nastopa Primoža Mavriča (ki predstavlja enega od temeljnih kamnov v slovenski strokovni literaturi s področja specialne didaktike klavirskega pouka in zapolnjuje vrzel na tem področju), predstavitev glasbenega dnevnika Moji glasbeni uspehi Olge Ulokine in Larise Kočerove in napoved izida priročnika za preprosto učenje lestvic in akordov pri pouku klavirja Ane Avberšek. Klavirsko dogajanje na postojnskem Montmartru je s pestrostjo, predvsem pa kvaliteto in odzivnostjo udeležencev oblikovalo vrh in presežek vseh dosedanjih, je prepričana Ana Avberšek, predsednica Društva klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA: »Srečanje v Postojni je pokazalo, da vzajemno rastemo in vplivamo na to, da se pianizem in klavirska pedagogika in še marsikaj v širšem smislu razvijajo in da dosegamo višje nivoje. Tako zagotovo vplivamo na splošno zdravje države, ker časi niso rožnati tudi za nas poklic. Zanimivo pa je, da se ravno v teh hudih, neprijaznih časih pri nas v vsebinskem smislu tako zelo vse odpira in številni pedagogi razmišljamo zunaj ustaljenih okvirov. Obiskovalci so še posebej podčrtano pohvalili izbiro tematike in predavateljev. Tudi organizacijski odbor je bil zelo zadovoljen, ker so se predavanja med seboj tako dobro povezovala in dopolnjevala. V okviru Foruma EPTA se je predstavilo kar sedem slovenskih klavirskih pedagogov, članov društva. Svoje znanje, izkušnje in projekte so predstavili v okviru kratkih predavanj. To je brez dvoma ena pomembnejših spodbud klavirskim pedagogom iz vse Slovenije, ki s takšno izmenjavo izkušenj in dobrih praks širijo svoje strokovno znanje in dobivajo za svoje nadaljnje pedagoško delo motivacijo, nove ideje in pogum, za odkrivanje inovativnih poti v klavirski pedagogiki, ki je dandanes se kako pomemben.«
In v slogu te odprtosti, sproščenosti, spontanosti in prizadevnosti pri ohranjanju moralnih vrednot se že zarisujejo teme 13. Slovenskih klavirskih dni sredi novembra 2013 v GŠ Jesenice.