Nazaj
Občinstvo osmisli delo glasbenikov
21.11.2019
Občinstvo osmisli delo glasbenikov
Primorske novice
Tekst: Helena Filipčič Gardina
Foto: arhiv SCGV Emil Komel


Od nekdaj je bila glasba pomemben del človekovega vsakdana, v današnji dobi ogromne glasbene ponudbe pa se je povečala njena dostopnost in možnost izbire.

"Zmotno je prepričanje, da je človek nekdaj živel v tišini, prav tako je zmotno verjeti, da je glasba tako univerzalen jezik, da ga lahko vsak takoj razume," je prepričan etnolog in kulturni antropolog, univerzitetni profesor, velik glasbeni ljubitelj in raziskovalec zlasti popularne glasbe dr. Rajko Muršič. Kljub obilici ponudbe lahko poslušamo le eno glasbeno vsebino hkrati, torej linearno eno za drugo, dan pa ima tako kot nekoč zgolj 24 ur, nas spomni. Skorajda ni človeka, ki ne bi živel z glasbo, vsak pa jo doživlja na svoj način in vsak ima lasten okus. "Okus je resda oseben, izoblikujemo pa ga ne sami, pač pa v povezavi z drugimi, potrebujemo namreč še mnenje nekoga?"

Tehnologija nam omogoča, da glasbo zaznavamo ne samo v živo, pač pa tudi na posnetkih na različnih nosilcih zvoka in v obliki pretočnih vsebin. Na ta način lahko isto glasbeno delo spoznamo v različnih izkušnjah. Prek zvočnikov oziroma slušalk pride v naša ušesa drugačna zvočna informacija kot na prizorišču koncerta, v vlogi koncertnega občinstva pa smo še del neponovljivega družbenega in umetniškega procesa, ko se povežemo z nastopajočimi in tudi s poslušalci v občinstvu. "Občinstvo s sodelovanjem v tem procesu omogoči določene glasbene učinke, ki jih sicer ne bi bilo. Glasbeniki dobijo z občinstvom osmislitev svojega lastnega delovanja, zato se mu v ritualu glasbenega dogodka priklonijo," pripoveduje dr. Muršič.

Da bi spodbudili koncertno doživljanje glasbe si prizadevajo tudi glasbene šole. Nekatere so dejavne pri organizaciji koncertov, čeprav "glasbena šola ni koncertna ustanova, na kurikularni ravni to ni organizirano", poudarja Sandi Vrabec, ravnatelj Glasbene šole Nova Gorica. Leta 2013 so začeli prirejati cikel Zvoki mladosti, sicer pa za obiskovanje koncertov sodelujejo tudi s koncertnimi ustanovami v bližnjem okolišu. Drugače kot na Goriškem, kjer je koncertne ponudbe na obeh straneh meje veliko, je v Posočju prav Glasbena šola Tolmin s svojimi enotami v manjših in odročnih krajih eden ključnih prinašalcev glasbenih vsebin. Izpostavi-ti velja orkestrske večere in koncertni cikel Sožitje zvokov, na katerem gostijo nekdanje učence, med katerimi je več uveljavljenih profesionalnih glasbenikov. Koprska glasbena šola za svoje učence organizira avtobusne prevoze za obiske koncertov in baletnih predstav, gre večinoma za matineje, v Ljubljani in sosednjem Trstu; od prve izdaje festivala pa je soorganizatorka Mednarodnega bienala sodobne glasbe Koper. "Bienale pomeni veliko za glasbeno šolo, zato smo ga vključili v letni delovni načrt: pri organizaciji so soudeleženi glasbeni učitelji, ki na koncertih in seminarjih odličnih tujih gostov pridobijo nova znanja, učence pa za obisk koncertov predhodno pripravimo," pojasnjuje ravnatelj Glasbene šole Koper Iztok Babnik. Na SCGV Emil Komel v Gorici po besedah ravnateljice Alessandra Schettino do občinstva pristopajo tako: "Nastope skušamo oblikovati kot razširjeno učno uro, na kateri izvedbo skladb obogatimo s predstavitvijo skladatelja oziroma zgodovinskega obdobja. Podobno tudi s pomočjo koncertnih listov, približamo glasbo širšemu občinstvu na večjih dogodkih in naših spomladanskih koncertih Snovanja, ki potekajo od leta 2006 tudi na zanimivih lokacijah zunaj koncertnih dvoran."

Kljub pestri in zanimivi ponudbi se sprašujemo, zakaj je med občinstvom koncertov razmeroma malo učiteljev glasbe. "Razlog je verjetno nasičenost z glasbo?" pravi ravnateljica Glasbene šole Tolmin Maja Klanjšček. "Učitelji pa so lahko zgled učencem tudi s tem, ko nastopijo na odru. Tudi to je pomembno sporočilo mladim," še dodaja.