Nazaj
Mladi pianist že na študij v Padovo
11.11.2019
Mladi pianist že na študij v Padovo
Amfora, oktober 2019
Tekst: uredništvo
Foto: osebni arhiv

Roman Drucker je že sedmo leto predan klavirju. Nadarjeni 12-letnik iz Ankarana izhaja iz umetniške družine in je v teh nekaj letih nanizal številne nastope in nagrade na prestižnih tekmovanjih. Letošnjo jesen je začel akademsko izobraževanje na priznanem Konservatoriju Cesare Pollini v Padovi. Povprašali smo ga o občutkih ob začetku šolskega leta in željah za prihodnost.


Kdaj ste se navdušili za igranje klavirja? Kdo vas je k tem spodbujal?
Oba starša sta akademsko izobražena glasbenika, zato me je klavir kmalu prevzel. V Glasbeno šolo Koper, ki ima oddelek v Ankaranu, tako hodim že 7. leto. Vpisan sem v razred svoje mame, učiteljice klavirja, ki ima v Ankaranu veliko učencev. Vrsto let sem se udeleževal tudi »masterclassov« (mojstrski tečaj, op. p.) pri francosko-ruskem profesorju Konstantinu Boginu in imel priložnost nastopati na velikih odrih z orkestrom. Prelomno za mojo odločitev, da klavirju posvetim še več časa, je bilo, ko me je v svoj letni masterclass sprejel ruski profesor Sijavuš Gadjiev. Tovrstna predavanja so pravi ekstrakt praktičnega znanja, zato sem hvaležen, da jih bom lahko še naprej obiskoval pri prof. Gadjievu na Glasbeni matici v Trstu. Vsi profesorji, pri katerih se učim, izhajajo iz ruske pianistične šole, ta pa ima posebno mesto v glasbenem svetu, saj iz nje prihaja veliko vrhunskih umetnikov.

Kdo so vaši vzorniki? Katera zvrst glasbe vam je najbližje?
Všeč mi je veliko skladateljev in izvajalcev. Trenutno najraje igram Rahmaninova. Rad imam tudi Bacha, Beethovna, Chopina, Bartoka, Prokofjeva. Od pianistov so mi všeč G. Sokolov, G. Gould, E. Kissin, V. Horowitz, I. Pogorelić; od mlajše generacije pa: D. Trifonov, A. Gadjiev, F. Colli … Zelo so mi všeč Scarlattijeve sonate v izvedbi slovenske pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak. Poleg klasične glasbe pa rad poslušam celo paleto različnih žanrov.

Kljub mladim letom ste prejeli že številna priznanja in nagrade. Na katero priznanje ste najbolj ponosni?
Zame priznanja ne pomenijo »super, osvojil sem nagrado in se mi ni treba več učit«, ampak so spodbuda za nadaljnje učenje. Eno najbolj resnih in tehtnih pohval sem dobil od koncertnega pianista in laureata Chopinovega tekmovanja Alberta Nosèja, ki mi je po doseženi prvi nagradi na tekmovanju Salieri v Veroni dejal: »Hai un suono da grandi« (»Imaš zvok velikih«).

Prostega časa najbrž nimate veliko. S čim se še ukvarjate, kaj vas še veseli?
Kot vsi moji vrstniki obožujem videoigre, vendar je pri nas doma čas za to omejen. Rad gledam znanstvene oddaje in filme, berem, brskam po spletu, kolesarim, plavam, smučam in se družim s sošolci. Obožujem tudi svet tehnologije in novih izumov.

Sredi oktobra ste začeli obiskovati predavanja na Konservatoriju Cesare Pollini v Padovi. Zakaj ste se odločili za ta izziv?
Na odrih sem od svojega osmega leta. V prejšnjem šolskem letu sem se pripravljal na slovensko tekmovanje mladih glasbenikov Temsig, vendar sem si en mesec pred tekmovanjem zlomil roko. Zato sem se po zacelitvi roke odločil udeležiti štirih mednarodnih tekmovanj v Italiji, na katerih sem prejel nagrade. Na vseh tekmovanjih so bili člani komisij koncertni pianisti in ugledni univerzitetni profesorji, njihovi nasveti pa so imeli zame posebno težo in vplivali so na odločitev za vpis na ta študij.

Kako ste se privadili na novo okolje? Kako se počutite v družbi starejših glasbenikov?
Marsikje sem bil že med najmlajšimi, zato to ne bo nič novega zame. Okolje je sproščeno, drugi študenti so prijazni. Razlika v letih mi celo pomaga. Italijanščina ni moj materni jezik, zato so mi študentje v času priprav za sprejemni izpit zelo prijazno pojasnili potek testov iz maturitetnih predmetov.

Kje pa se vidite čez desetletje?
Težko vprašanje. Deset let je zame zelo daleč. Imam 12 let. Rad bi potoval in igral po svetu. Zanima me pa še veliko drugih stvari. Rad imam fiziko, kemijo, matematiko, biologijo … Ne vem, morda bom tudi nekaj izmed tega študiral, potem ko bom diplomiral iz klavirja.