Novice, članki in odmevi ...

Ognjemet klasične glasbe
Leto 2018/2019  |  15.11.2018  |  Videno: 360971  |  A+ | a-
Istra – št. 11, 
Tekst: BG
 
Praznik glasbe v Piranu 
V oktobru, ko slavimo svetovni dan glasbe, ter v Evropskem letu kulturne dediščine, se je 10. oktobra v Piranu zgodil pravi "ognjemet" klasične glasbe, ki so ga ustvarili glasbeniki vseh generacij - od malih in malo večjih pianistov pa do že izkušenih umetnikov koncertantov in profesorjev glasbe. 

Skozi celodnevno dogajanje v Tartinijevem gledališču in Tartinijevi hiši se je zvrstilo kar šest raznovrstnih dogodkov z glasbenimi vsebinami, zanimivimi tako za strokovne poznavalce, kot tudi za vse ljubitelje glasbe. Po besedah Duške Žitko, umetnostne zgodovinarske in muzejske svetnice, ki je uvodoma pripravila kratko predavanje o piranskem "Mojstru narodov", velikemu skladatelju in violinistu Tartiniju in o njegovi violini, ki jo hranijo v spominski sobi Tartinijeve hiše, je sploh prvič v zgodovini Pirana, da smo bili priča glasbenemu dogodku takšnega obsega in značaja. 



 
Za pravi glasbeni začetek je na odru Tartinijevega gledališča zazvenel Venček slovenskih ljudskih z znanimi napevi iz naše ljudske zakladnice (lirična "Kje so tiste stezice", navihana "Šmentana muha" ...), ki so ga v priložnostnem triu izvedli profesorji - Pirančanom že dobro znani – violinist Miodrag Bogić iz Beograda, ter domačina – klarinetist Robert Stanič in pianistka Aleksandra Češnjevar Glavina, sicer pobudnica in glavna organizatorka celotne manifestacije. 

Za posebno glasbeno poslastico je v mladinskem koncertu poskrbela 14-letna srbska violinistka Mona Veronika Bogić, zmagovalka številnih evropskih tekmovanj, ki je s pianistko Vanjo Prica vrhunsko izvedla ene najtežjih del iz svetovne violinske literature – skladbe Brahmsa, Paganinija in Sarasateja in navdušila občinstvo, v katerem je bilo tudi veliko njenih vrstnikov. 

Sledil je klavirski nastop osemnajstih mladih pianistov – učencev in dijakov iz glasbenih šol Pirana, Izole in Kopra, ki so doživeto predstavili skladbe piranskega skladatelja Bojana Glavine. Okrog 60 izbranih miniatur, nastalih v zadnjih dvajsetih letih, je prav za to priložnost izšlo v treh knjigah, okusno opremljenih z originalnimi ilustracijami piranske vsestranske umetnice Miriam Monica. 

Prav Bojan Glavina pa se je v popoldanskem delu dogajanja predstavil tudi kot pianist in predavatelj s komentiranim koncertom "Antologija slovenske klavirske miniature", kjer je z besedo in igranjem interpretiral izbrane skladbe 25-tih slovenskih skladateljev – od prve dokumentirane Linhartove Mazurke iz leta 1790, pa do današnjih skladb. 



 
Zgoščeno dogajanje se je nadaljevalo z okroglo mizo na temo "O mladinski glasbi – skrb za ohranjanje kulturne dediščine", na kateri so sodelovali eminentni strokovnjaki: skladatelj in profesor kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo Marko Muni Mihevc, pianist, predavatelj publicist in skladatelj Zoltan Peter, založnik Damijan Bogataj, svetovalec za glasbeno šolstvo pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo dr. Dimitrij Beuermann ter profesorica klavirja in urednica strokovne revije Virkla Nuša Gregorič, celotno debato pa je moderirala muzikologinja Helena Filipčič Gardina. 

Večerno vzdušje je bilo še posebej praznično, saj smo lahko slišali dva vrhunska koncerta uveljavljenih umetnikov. Ukrajinski pianist Denys Masliuk, sicer profesor na umetniški gimnaziji v Kopru, je ponovno potrdil svoje izjemne sposobnosti s temperamentno in obenem prefinjeno izvedbo skladb Beethovna, Mendelssohna in Rahmaninova, v dodatkih pa je zaigral tudi svojo skladbo – virtuozen tango z naslovom "Dama z rdečo vrtnico". Sklepno dejanje prireditve je pripadlo klavirskemu duu Excentury. Sestavljata ga pianistki Tamara Ražem Locatelli in Aleksandra Češnjevar Glavina, ki sta pred kratkim izdali zgoščenko z naslovom "Skozi pravljična mesta črnobelih tipk" z glasbo skladatelja Bojana Glavine za dva klavirja in za klavir štiriročno. Raznovrstne zvočne pokrajine in pravljični svetovi so se kot v fantaziji pojavljali izpod čarobnih prstov dveh odličnih pianistk in se skupaj s projekcijami ilustracij in fotografij prelivali po dvorani, ter dobesedno začarali številno občinstvo. V sklopu koncerta je na oder stopil tudi avtor glasbe in v pogovoru s Heleno Filipčič Gardina spregovoril o svojem ustvarjanju in o odnosu do glasbe. 

Celotna prireditev je privabila številne poslušalce, tudi iz drugih krajev Slovenije, sodeč po njihovih odzivih pa je bila izjemno uspešna in je na najlepši način obogatila glasbeno in kulturno življenje Pirana in okolice. 

V organizaciji te zahtevne prireditve sta poleg Kulturnega društva ARS MAGNA sodelovala še KUD Serenada in Glasbena šola Koper, podprli pa so jo Občina Piran, Luka Koper (projekt Živeti s pristaniščem), Zveza primorskih glasbenih šol, Samoupravna skupnost Italijanov G. Tartini Piran, ter Pomorski muzej Sergej Mašera Piran.