Nastopi, članki odmevi ...


rss Na odmeve se lahko naročite in ob novem članku boste obveščeni.

POZOR: PRIHAJA STARA GLASBA
01.10.2015
POZOR: PRIHAJA STARA GLASBA
Primorske novice
Tekst: Maksimiljan Ipavec

 

Marino Kranjac (1964) je k sodelovanju povabil mlade, domače glasbenike, prvi koncert pa bodo odigrali jutri ob 20. uri v cerkvici sv. Bassa na koprskem Prešernovem trgu.

Stara glasba je občutljiv in raztegljiv pojem. Obstaja več interpretacij, kaj naj bi obsegala - od zelo strogih do ohlapnejših. Najsplošnejša pravi, da ta termin označuje redko izvajano srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja pa so ta pojem začeli povezovati tudi s historičnimi glasbili in zanimanjem za nekdanje izvajalske prakse.

Na križišču z ljudskim

Kranjac, ki je v glasbene čevlje stopil tako, da je igral z ljudskimi godci in se od njih učil, pozneje pa istrsko glasbeno izročilo poustvarjal in raziskoval v različnih zasedbah - od Istranove, kjer je igral v letih od 1985 do 1988, prek Pišćacev, Tolovaja Mataja, Marušić Istria do Vruje -, ni zagovornik (trdih) meja, niti v glasbi: “Istrska ljudska glasba je v časovnem smislu precej 'stara' in tudi zato zelo blizu temu, čemur rečemo stara glasba. Naš inštrumentarij sega od srednjega veka vse do zgodnjega baroka: srednjeveški so mih, dvojnice, dvostrunska tamburica, renesančne so sopele, predhodniki oboe, značilen ljudski način igranja na violino in bajs, pa nas poveže z baročno prakso” našteva in pristavi, da iz srednjega veka izhajajo nekateri najstarejši načini diskantnega dvoglasja istrskih Italijanov in dvoglasno “petje na tanko i debelo” ...


Ljudska in umetna glasba pa se ne stikata zgolj v glasbilih, poudarja Kranjac: “Po Evropi so pogosto isti glasbeniki igrali tako na dvorih kot na vaških veselicah, kar se nadaljuje še danes, ko veliko glasbenikov izvaja staro ljudsko in staro umetno glasbo. S podatki, kakšne zasedbe so v času od srednjega veka do poznega baroka obstajale v mestih slovenske Istre, so arhivi precej skopi. Jasno pa je, da so takšni ansambli obstajali. Imenovali so se capelle.” Poimenovanje izvira iz renesanse, označuje zasedbo, ki je igrala za ples, deli pa se na dve vrsti - “notranjo” (bassa) in “zunanjo” (alta). Mestni piskači so bili predstavniki alta capelle - zasedbe, ki je igrala na ulicah in je zato potrebovala glasnejše in udarnejše instrumente. Komorne zasedbe, bassa capelle, pa so s tišjimi glasbili, kot so, denimo, portativ, viella in lutnja, koncertirala “pod streho”. In po tovrstnem glasbenem sestavu se je pri oblikovanju svoje nove skupine zgledoval tudi Kranjac, ime zanjo pa našel v poimenovanju Kopra iz 6. stoletja.

Na jutrišnjem koncertu bo ansambel Capella Justinopolitana nastopil v zasedbi Marino Kranjac (viella, dude, sopele, oprekelj in vokal), Ana Birsa Krušec (kljunaste flavte), Veronika Vižintin (tolkala), Janez Jocif (ghironda, dude, enoročna flavta, strunski tamburin, sopela, krumhorn). Pridružili se jim bodo tudi gostje - sopranistka Marta Močnik Pirc, lutnjist Bor Zuljan in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper pod vodstvom Maje Cilenšek.

Iz osrčja starih mest

Navdih za ukvarjanje s staro glasbo je, kot pravi, našel v historičnih ambientih mest slovenske Istre, poglobljeno pa se ji je začel posvečati pred petimi leti, pod mentorstvom Janeza Jocifa, umetniškega vodje ansambla Alta Capella Carniola, prve glasbene skupine v Sloveniji, ki poskuša na avtentičen način obujati glasbeno prakso naših srednjeveških mest, ter svojega dolgoletnega glasbenega sopotnika Daria Marušića. In čeprav imamo v Sloveniji precej zgodovinskih mestnih središč, nekaj festivalov, ki se posvečajo stari glasbi (Festival Radovljica velja za najstarejšo tovrstno prireditev v Sloveniji, nam najbližji pa je festival Dnevi stare glasbe, ki ga pripravljajo v Novi Gorici in okolici), zasedb, ki bi se ukvarjala s tovrstno glasbo, ni prav veliko. V slovenski Istri je na tem področju zevala popolna praznina, in to je Kranjaca še dodatno spodbudilo, da se je odločil ustanoviti zasedbo Capella Justinopolitana. K sodelovanju je povabil Janeza Jocifa pa tudi mladi glasbenici Ano Birsa Krušec in Veroniko Vižintin.

Na jutrišnjem koncertu bodo na replike starih instrumentov odigrali srednjeveške in renesančne plese, srednjeveška liturgična glasbena kodeksa Cantigas de Santa Maria in Libre Vermell, posebno pozornost pa namenili glasbenim ustvarjalcem svojega neposrednega geografskega prostora ter stari istrski ljudski glasbi.

V prihodnje pa želi Capella Justinopolitana svoje delovanje razširiti tudi na področje historičnega plesa in z njim povezane starejše oblačilne kulture, svoje poslanstvo pa vidijo predvsem v spodbujanju splošnega zanimanja za staro glasbo tako v svojem neposrednem istrskem kot tudi širšem slovenskem okolju. “Še naprej bomo odkrivali stičišča, to nam je bližje kot iskati razlike,” se nasmehne Kranjac




 

 

"Kjer besedam spodleti, glasba govori."
Hans Christian Andersen