Uradni
list RS, št.18/91, 53/92, 34/93, 18/94, 59/94, 87/97, 3/98, 39/99, 59/99,
67/2000
KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE
DEJAVNOSTI V REPUBLIKI
SLOVENIJI
(neuradno
prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
1. Stranke kolektivne
pogodbe
To kolektivno pogodbo
sklene Vlada Republike Slovenije in sindikati negospodarskih dejavnosti in
državnih organov.
2. Veljavnost kolektivne
pogodbe
a) Krajevna: Za območje
Republike Slovenije.
b) Stvarna: za vse
organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki opravljajo dejavnost, ki se
po uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list
RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96) razvrščajo v:
- področje L javna uprava,
obramba in obvezno socialno zavarovanje;
- področje M
izobraževanje;
- področje N zdravstvo in
socialno varstvo, razen skupine 85.2 veterinarstvo;
- razred 52.31 dejavnost
lekarn iz področja G trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke
porabe;
- oddelek 73 raziskovanje in
razvoj iz področja K poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne
storitve;
- razred 74.11 pravno
svetovanje iz področja K poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne
storitve;
- oddelek 91 dejavnosti
združenj in organizacij iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene
dejavnosti;
- skupino 92.1 filmska in
videodejavnost iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene
dejavnosti;
- podrazred 92.310 umetniško
ustvarjanje in poustvarjanje iz področja O druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti;
- podrazred 92.320
obratovanje objektov za kulturne prireditve iz področja O druge javne, skupne in
osebne storitvene dejavnosti;
- skupino 92.5 dejavnost
knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti iz področja O druge
javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti;
- skupino 92.6 športna
dejavnost iz področja O druge javne, skupne in osebne storitvene
dejavnosti.
Ta pogodba velja tudi za
agencije in sklade, ki so v lasti Republike Slovenije. Za državne organe pa
velja le, če posamezna vprašanja, ki jih ureja, niso z zakonom drugače
urejena.
c) Osebno: Za vse delavce,
zaposlene v organizacijah in pri delodajalcih ter drugih pravnih osebah s
področja negospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavod). Kolektivna
pogodba velja tudi za učence in študente na praksi. Izraz "delavci" v smislu te
pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen
čas.
Kolektivna pogodba ne
velja za predsednika republike, poslance ter druge funkcionarje in delavce
državnih organov, ki jih voli ali imenuje Državni zbor Republike Slovenije,
Vlada Republike Slovenije, skupščine ob in posebnih družbenopolitičnih
skupnosti, njihovi izvršni sveti oziroma v skladu z zakonom drugi državni
organi.
d) časovno: Ta pogodba začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja eno
leto. Ta pogodba se uporablja od 1. junija 1993 dalje.
Že ob izteku časa, za
katerega je sklenjena ta pogodba, ni sklenjena nova kolektivna pogodba, in če
nobena od pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do
sklenitve nove kolektivne pogodbe.
II. OBLIGACIJSKI
DEL
1. člen
Stranki kolektivne
pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno
izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih
določb.
2. člen
Stranki sta dolžni
opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne
pogodbe.
3. člen
Postopek za sklenitev
nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece
pred prenehanjem veljavnosti te kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka
lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne
pogodbe.
Pri sklenitvi, spremembi
in dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo sindikati kot ena stranka na strani
delavcev.
4. člen
Pogodbena stranka, ki
želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki
svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Nasprotna stranka se je
do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega
odstavka.
V primeru, da nasprotna
stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe
oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne
postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tega člena se
smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne
pogodbe.
5. člen
Za reševanje sporov med
strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi
pogajanji, se ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se,
da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi,
spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za
reševanje spornih vprašanj.
6. člen
Vsaka stranka imenuje v
komisijo za pomirjevanje po dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo
predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih
delavcev. Komisija za pomirjanje se konstituira najkasneje v 60
dneh.
7. člen
Postopek pomirjevanja se
začne na zahtevo katerekoli stranke.
8. člen
Pomirjevanje velja za
neuspešno, če je katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za
neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje
oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga
stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe
in jo dopolnjuje ali spreminja.
Če je pomirjevanje
neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
9. člen
Arbitražni svet ima tri
člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega
namestnika. Predsednika in njegovega namestnika pa stranki določita
sporazumno.
V primeru, če ne pride do
sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško
sodišče, pristojno za delovne spore.
9.a člen
Če ena od strank ne
imenuje arbitrov in se ne udeležuje sej ter tako ovira odločanje arbitraže,
lahko nasprotna stranka sproži spor pred stvarno pristojnim
sodiščem.
10. člen
Stranki kolektivne
pogodbe sporazumno imenujeta sedem članski organ za razlago kolektivne pogodbe.
Organ se konstituira najkasneje v 60 dneh.
11. člen
V primeru, da ena od
strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko
pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki
predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri
mesece.
Pred iztekom roka iz
prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
III. NORMATIVNI
DEL
12. člen
Poslovodni organ -
direktor oziroma predstojnik (v nadaljnjem besedilu: direktor) in organi
upravljanja zagotavljajo obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na
socialnoekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in
delovnega razmerja.
Delavce se obvešča zlasti
o:
- spremembah dejavnosti
oziroma programov zavoda,
- spremembah organiziranosti,
organizacije dela in delovnih postopkov,
- letnih programih dela in
poslovanja in njihovem uresničevanju,
- spremembah obstoječih
zakonov, o novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo
delavce v dejavnosti,
- predvidenih kadrovskih
spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in
razlogih zanje,
- letni razporeditvi in
občasnih prerazporeditvah delovnega časa,
- kriterijih in merilih za
ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti, specifičnih za
zavod,
- kriterijih in merilih za
spodbujanje inovativnosti,
- ukrepih za zdravo in varno
delovno okolje.
O zadevah iz prejšnjega
odstavka se delavce obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejemata organ
upravljanja ali direktor zavoda.
13. člen
Kadar organ upravljanja
oziroma direktor odloča o pravicah in obveznostih delavcev iz dela, si mora
predhodno pridobiti njihovo mnenje o:
- politiki zaposlovanja in
odpuščanju delavcev,
- zaposlovanju oziroma
nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno
upokojitev,
- začetku in koncu dnevnega
delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega
časa,
- času, kraju in načinu
izplačil osebnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu: plača) in drugih osebnih
prejemkov,
- uvajanju novih načinov
ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju plač in drugih osebnih prejemkov na
tej podlagi,
- ukrepih za preprečevanje
poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
- določanju delovnega reda in
discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in
učinkovitostjo dela zaposlenih.
Če organ upravljanja
oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja delavcev, mora lete obvestiti
o razlogih, zaradi katerih njihovih stališč ni mogel
upoštevati.
Na zahtevo sindikata
oziroma organizacije delavcev mora direktor v osmih dneh organizirati razgovor
glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavcev.
Organ upravljanja oziroma
direktor lahko sam odloči o zadevah in prvega odstavka tega člena, če delavci ne
posredujejo svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko so bili zanj
zaprošeni.
14. člen
15. člen
S kolektivno pogodbo se
ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo
vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, predloge, stališča in
zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami
organov v zavodu.
16. člen
Direktor, pooblaščeni
delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o
katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na
socialnoekonomski in delovni položaj, ter pravice, obveznosti in odgovornosti
delavcev iz dela in delovnega razmerja v javnih zavodih, organizacijah in
organih, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev pa tudi podatke o plačah
vseh in vsakogar.
17. člen
Direktor in strokovne
službe zagotavljajo sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o
pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega
razmerja.
Sindikatom se vročajo
vabila z gradivi za seje vseh organov zavoda in omogoča sodelovanje njihovih
predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatom omogočiti
sodelovanje na sejah organov, ko odločajo o reševanju individualnih
sporov.
18. člen
Za delo sindikata mora
biti zagotovljeno:
- sindikalnim zaupnikom
najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 50
letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov
sindikatov izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje
sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central (združenj) in v organih
sindikatov dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število
plačanih ur za njihovo sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne
sme biti manjše, kot je število delavcev v zavodu, in ne manjše kot 50 ur na
leto. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega
zaupnika se dogovorita sindikat in direktor zavoda. Pri tem upoštevata potrebe
in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Sindikalnim
zaupnikom se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ ali pa se jim povečan
obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času;
- prost dostop zunanjih
sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega
obvestila;
- svoboda sindikalnega
obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;
- strokovna pomoč in drugi
pogoji (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov,
njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
- tehnična izvedba obračuna
in plačevanja članarine sindikatom za člane sindikata.
Direktor in sindikati
sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno
delo.
19. člen
Sindikati lahko
organizirajo in vodijo stavko v skladu z zakonom o stavki in drugimi predpisi
ter akti, ki urejajo stavkovna pravila za posamezno
dejavnost.
Če delavci stavkajo
zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe
ugotovljena s strani pristojnih organov, so upravičeni do nadomestila za čas
stavke v višini plače, kot da bi delali. Nadomestilo gre v breme
delodajalca.
20. člen
Sindikalni zaupniki
uživajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih
razmerjih še dve leti po preteku njihovih funkcij.
21. člen
Z aktom o sistemizaciji
se za posamezno delovno mesto ali področje dela določijo aktivnosti in posebni
pogoji za sklenitev delovnega razmerja, če niso določeni s posebnimi
predpisi.
22. člen
S pogodbo o zaposlitvi
delavec in zavod pisno uredita naslednja vprašanja:
- sklenitev in trajanje
delovnega razmerja,
- delovno mesto, za katerega
se sklepa delovno razmerje,
- poskusno delo (če se
zahteva),
- pripravništvo (če se
delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
- kraj opravljanja
dela,
- delovni čas, odmor, počitek
in dopust,
- ukrepe za posebno varstvo
delavca,
-
izobraževanje,
- plačo in nadomestila
plače,
- način spremembe
pogodbe,
- druge pravice in obveznosti
zavoda ter delavca.
Delavca je potrebno pred
podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki
določajo njegove pravice in obveznosti.
Delavcu je potrebno
omogočiti vpogled v vsebino kolektivne pogodbe, kadarkoli to
zahteva.
V primeru, da že zaposlen
delavec predloga pogodbe o zaposlitvi ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema
predloga (razen, če je zahteval presojo zakonitosti predloga pogodbe o
zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca organ, pristojen za
izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.
23. člen
V objavi oziroma razpisu
delovnega mesta je potrebno navesti:
- čas (nedoločen ali
določen), za katerega se sklepa delovno razmerje,
- posebne pogoje za sklenitev
delovnega razmerja,
- trajanje poskusnega dela,
če je zahtevano,
- rok za prijavo
kandidata,
- rok, v katerem mora biti
kandidat obveščen o izbiri.
Kandidat, ki ni bil
izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v gradivo, na
podlagi katerega je bila opravljena izbira.
24. člen
Delavca je mogoče
razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to
potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer:
- če zavod za nemoteno delo
potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug
zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa
lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo
dela:
- če zaradi spremenjene
organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več
potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni
izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca.
V primerih iz prejšnjega
odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez
objave.
O razporeditvi delavca v
smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v
zavodih.
Delavca ni mogoče brez
njegove privolitve razporediti v drug kraj:
- če se z delom v drugem
kraju bistveno poslabšajo možnosti za varstvo in šolanje otrok, prevoz,
stanovanjski in drugi življenjski pogoji delavca in njegove družine,
ali
- če razporeditev lahko
vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, ali
- če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri, za mater delavko z otrokom do treh let starosti pa več kot eno uro.
25. člen
Direktor lahko začne
postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja doseganja
pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane delovne
dokumentacije.
Delavčevo delo je
potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost
delavca na delu.
Delavcu je potrebno
poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in
zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je
razporejen.
O začetku postopka se
obvesti tudi sindikate.
Delavec ima pravico do
vpogleda v delovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet
postopek.
V času poskusnega dela in
pripravništva postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ni
možen.
Postopek ugotavljanja
znanja in zmožnosti je javen. Direktor opravi z delavcem razgovor, v katerem se
delavec izreče o navedbah direktorja. O razgovoru, v katerem se delavec izreče o
navedbah direktorja, se vodi zapisnik.
Sklep o prenehanju
delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za
opravljanje del delovnega mesta, sprejme organ, določen s statutom.
Organ, določen s
statutom, delavcu ne sme izreči sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni
omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki
opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih
mestih.
Zoper sklep, s katerim se
ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del
delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza
njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju
delovnega razmerja, lahko delavec vloži ugovor.
O ugovoru delavca odloča
organ, določen s statutom.
26. člen
Postopek iz prejšnjega
člena se uporablja, če s posebnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami
dejavnosti ni določen drugačen postopek oziroma način ugotavljanja znanja in
zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja doseganja pričakovanih
rezultatov.
27. člen
Polni delovni čas je
največ 42 ur tedensko.
Prehod na 40-urni teden
se opravi do 1. 1. 1994. Prehod ne sme povzročati zmanjšanja učinkovitosti in
povečati stroškov poslovanja.
28. člen
V dneve letnega dopusta
se ne vštevajo sobote, dnevi tedenskega počitka oziroma praznični dnevi, ki so z
zakonom določeni kot dela prosti dnevi.
Delovna doba oziroma
določena starost in drugi kriteriji se pri določanju dolžine letnega dopusta
delavca upoštevajo, če so izpolnjeni v koledarskem letu, za katerega se določa
dolžina letnega dopusta.
29. člen
Delavec je lahko v
posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače, in
sicer:
- do sedem dni zaradi nege
ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega
dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem
zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, ter zaradi aktivnega
sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih
prireditvah;
- tri dni zaradi sklenitve
zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in selitve v
drugo stanovanje;
- en dan zaradi smrti
bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni,
in drugih neodložljivih opravkov.
30. člen
Delavec je lahko odsoten
z dela brez pravice do nadomestila plače zaradi sodelovanja na seminarjih,
kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v
organizaciji, ustanovi in zavodu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne
stroške in v primerih iz prejšnjega člena, če posebne okoliščine zahtevajo
daljšo odsotnost.
31. člen
Kriteriji za določanje
delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno se določijo po naslednjem
vrstnem redu:
1. Temeljni kriterij za
ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve
imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru enake delovne
uspešnosti delavcev se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve
upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru
enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo
izobrazbo oziroma usposobljenost).
2. Drugi kriteriji so delovne
izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in
izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi
delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
3. Tretji kriterij je delovna
doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in
delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo
delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
4. Četrti kriterij je
zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi,
delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo
delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, delavci, ki so utrpeli poškodbe
pri delu v organizaciji, ustanovi in zavodu, oziroma delavci s slabšim
zdravstvenim stanjem.
5. Peti kriterij je socialno
stanje. Upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost,
strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri
ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega
člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje
obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti,
lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Zavod mora delavce
obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov
delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja
njihovega delovnega položaja.
32. člen
Delavci imajo pravico
izobraževati se v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico
delavce napotiti na izobraževanje.
Delavec, ki je razporejen
na delovno mesto, za katero se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba, ima
na leto pravico do najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja v zvezi z delom, ki
ga opravlja. Stroške strokovnega izobraževanja, vključno z nadomestilom plače,
plača zavod.
Delavec se je dolžan
izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje
organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas,
delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje
organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripadajo delavcu:
- trije delovni dnevi za vsak
izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
- pet delovnih dni za vsak
izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
- deset delovnih dni za
zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje
zahtevnosti,
- petnajst delovnih dni za
diplomo na višji ali visoki šoli,
- deset delovnih dni za vsak
izpit na podiplomskem študiju,
- petindvajset delovnih dni
za magistrski izpit,
- petintrideset delovnih dni
za doktorat.
Obseg delovnega časa,
namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja
s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje
v interesu zavoda, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo poleg
plačanih delovnih dni iz petega odstavka tega člena še povračila stroškov,
povezanih z izobraževanjem:
-
prevoz,
- kotizacija,
šolnina,
- stroški
bivanja.
Delavec nima pravice do
povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če zavod sam krije stroške, povezane
z izobraževanjem.
Delavcu, ki se izobražuje
v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi,
medsebojne odnose pa delavec in zavod uredita s pogodbo.
Zavod mora delavca, ki ga
je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj
po končanem izobraževanju, delavca, ki se je izobraževal v interesu zavoda pa v
času, določenem s pogodbo o izobraževanju.
Opomba: Ne uporabljajo se določbe pogodbe, ki so v nasprotju z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti, Uradni list RS, št. 18/94 in 36/96 glej drugi odstavek 29. člena slednjega zakona.
33. člen
1. V pogodbi o zaposlitvi
zavod in delavec določita osnovno plačo delavca. Osnovna plača delavca za polni
delovni čas in normalne delovne pogoje, ne more biti nižji od izhodiščne plače
za tarifno skupino, v katero je delavec razporejen.
2. Izhodiščne bruto plače za
posamezne tarifne skupine so določene v naslednjih razmerjih do najnižje
izhodiščne plače iz točke 3 tega člena.
Tarifna skupina
Količnik
I., Enostavna dela (osemletno
osnovno šolanje),
1.00
II., Manj zahtevna dela
(osemletno osnovno šolanje s priučitvijo),
1.10
III., Srednje zahtevna dela
(2-letna srednja šola),
1.24
IV., Zahtevna dela (3-letna
srednja šola),
1.38
V., Bolj zahtevna dela
(4-5-letna srednja šola) ,
1.55
V.a, Bolj zahtevna dela -
nosilni poklici ,
VI., Zelo zahtevna dela (višja
strokovna izobrazba),
1.86
VI.a, Zelo zahtevna dela -
nosilni poklici,
VII., Visoko zahtevna dela
(visoka strokovna izobrazba),
2.10
VII.a, Visoko zahtevna dela -
nosilni poklici,
VIII., Najbolj zahtevna dela
(visoka strokovna izobrazb
z magistrskim in specialističnim izpitom) ,
2.52
VIII.a, Najbolj zahtevna dela -
nosilni poklici,
IX., Izjemno pomembna - najbolj
zahtevna dela (doktorat znanosti) 3.02
3. Izhodiščna plača za I.
tarifno skupino (količnik 1,00) za mesec junij 1993 znaša 26.000 SIT bruto.
Izhodiščna plača ne more biti nižja od zajamčene plače.
4. Izhodiščna plača iz 3.
točke se povečuje ob upoštevanju naslednje eskalacijske lestvice:
- v primeru rasti cen
življenjskih potrebščin do vključno 3 % mesečno, se izhodiščna plača ne
poveča;
- v primeru rasti cen
življenjskih potrebščin nad 3 % do vključno 5 %, se za vsak odstotek rasti cen
življenjskih potrebščin nad 3 %, izhodiščna plača poveča za 0,7
%;
- v primeru rasti cen
življenjskih potrebščin nad 5 % do vključno 8 %, se za vsak odstotek rasti cen
življenjskih potrebščin nad 5 %, izhodiščna plača poveča za 0,8
%;
- v primeru rasti cen
življenjskih potrebščin nad 8 %, se za vsak odstotek rasti cen življenjskih
potrebščin nad 8 %, izhodiščna plača poveča za 0,9 %.
5. Podpisniki soglašajo, da
se zgoraj navedena lestvica nadomesti z eskalacijsko lestvico iz socialnega
pakta ali z lestvico iz kolektivne pogodbe za gospodarstvo, če je ugodnejša.
6. Podpisniki soglašajo, da
se v primeru, ko bi kumulativna stopnja inflacije od 1. 6. 1993 dosegla 15 %,
dogovorijo o sprejemu nove eskalacijske lestvice.
33.a člen
Razprava o tarifnem delu
se prične ob pripravi vsakoletnega proračuna.
34. in 35. člen črtana
36. člen
Plače in nadomestila plač
se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 15. dne v mesecu
za pretekli mesec.
37. člen
Uspešnost delavca se meri
s specifičnimi, za dejavnost in poklic značilnimi osnovami in merili,
opredeljenimi v področnih zakonih oziroma drugih ustreznih dokumentih, ki so
podlaga za pridobitev strokovnega naziva oziroma napredovanje. Podrobnejša
opredelitev meril je predmet panožnih kolektivnih pogodb.
Plačo na podlagi svoje
individualne uspešnosti delavec pridobi dodatno k osnovni plači, določeni na
podlagi izhodiščne plače iz 33. člena te pogodbe, povečane za dodatke iz 38.
člena te pogodbe.
Zaposlenim v najnižjih
tarifnih skupinah po Aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti
(Uradni list, št. 64/95 z dne 10. novembra 1995) pripada naslednji
dodatek:
Dodatek na tarifno skupino pripada zaposlenim, ki so
razporejeni na delovna mesta v tarifnih skupinah I-IV.
Višina dodatka,
izražena v količniku (količnik 1,00), znaša za:
- I. tarifno skupino -
0,15,
- II. tarifno skupino - 0,13,
- III. tarifno skupino -0,11,
- IV.
tarifno skupino - 0,07.
38. člen
Poslovodni organ oziroma
delodajalec je dolžan delavcu v času rednega dela zagotoviti normalne delovne
razmere, v katerih je mogoče doseči pričakovane delovne
rezultate.
1. Delavcem pripadajo dodatki
za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in
delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden v primeru, ko so to posebni
pogoji, ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni v osnovni plači.
Dodatki se obračunavajo le za posebne pogoje, ki
se občasno pojavljajo, in le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi
katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača
delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna
postavka.
2. Za delo v delovnem času,
ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem
odstotku od osnove:
- izmensko
delo v popoldanski in nočni izmeni 10%
- delo v
deljenem delovnem času
- za
prekinitev dela 1 uro in več 15%
- za
prekinitev dela 2 uri in več 20%
- nočno
delo 30%
- delo
preko polnega delovnega časa 30%
- delo v
nedeljo 50%
- delo na
dela proste dneve po posebnem republiškem zakonu 50%
Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah, se med
seboj izključujeta.
Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada
nadomestilo v višini najmanj 10 % od osnove.
Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za
vsako uro obvezne navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60 % od osnove, za čas
opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot za
delo preko polnega delovnega časa.
3. Delavcu pripada dodatek za
delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto
delovne dobe.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več
kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne
dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo
vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po
predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno
dobo.
4. V kolektivni pogodbi
dejavnosti oziroma v kolektivni pogodbi zavoda se določijo dodatki in višina
dodatkov zaradi naporov in težkih pogojev dela v naslednjih primerih:
a) pri umazanem delu in
drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim
vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke
temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v
temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo;
b) če delavec pri delu stalno
in v skladu s predpisi uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade,
plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka, ali druga
zaščitna sredstva;
c) pri delih, pri katerih je
delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija,
sevanje).
5. Posamezni dodatki iz 2. in
4. točke tega člena se lahko delavcem izplačujejo v enakih dinarskih zneskih ne
glede na višino plače delavca, pri čemer so odstotni deleži le podlaga za
določitev obsega sredstev za tak način izplačevanja dodatkov.
39. člen
1. Delavcu pripada
nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela:
- zaradi
bolezni;
- poklicne bolezni in nesreče
pri delu;
- letnega dopusta in
odsotnosti iz 29. člena te pogodbe;
- na dela proste dneve po
posebnem republiškem in zveznem zakonu;
- odsotnosti z dela zaradi
napotitve na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje v interesu
zavoda;
- v drugih primerih,
določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom
zavoda
V vseh navedenih primerih, razen v primeru iz prve
alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove. V primeru iz prve
alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80 %
osnove.
Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v
preteklem mesecu za poln delovni čas.
2. Delavec, katerega delo ni
potrebno in se je dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas
pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek na
delovno dobo.
Enake pravice imajo tudi delavci, katerih delo ni
potrebno, za čas čakanja na delo, in delavci, katerih delo postane trajno
nepotrebno, za čas odpovednega roka 6 mesecev.
40. člen
1. Regres za letni
dopust
Delavcu pripada regres za letni dopust v višini,
dogovorjeni z vsakoletnim aneksom h kolektivni pogodbi.
Regres se lahko izplača v dveh delih, vendar v
celoti najkasneje do konca meseca julija tekočega leta.
2. Jubilejne
nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
- za 10 let delovne dobe 50%
- za 20 let delovne dobe 75%
-
za 30 let delovne dobe
100%
povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu
Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
3. Delavcu ob upokojitvi
pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki
Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje. V
kolektivnih pogodbah in v poklicnih kolektivnih pogodbah ni možno določiti
višjega zneska odpravnine.
Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je
organizacija, ustanova in zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v primeru,
da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.
4. Solidarnostne
pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada
solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu
Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih
primerih:
- smrt delavca ali ožjega
družinskega člana,
- težja
invalidnost,
- daljša
bolezen,
- elementarne nesreče ali
požari.
41. člen
Zavod namenja sredstva za
kulturno, športno, rekreativno in preventivno dejavnost zaposlenih ter
vzdrževanje tovrstnih objektov.
42. člen
1. Prehrana med delom
Delavcem se povrnejo stroški za prehrano med
delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki
delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na
praksi.
Regres za prehrano med delom znaša 500 tolarjev za
dneve prisotnosti na delu. Ta znesek se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo
cen prehrambenih proizvodov.
2. Prevoz na delo in z
dela
Delavcem se nadomestijo stroški prevoza na delo in
z dela v višini stroškov javnega prevoza. Če delavec nima možnosti prevoza z
javnimi prevoznimi sredstvi, je opravičen do kilometrine v višini 15% cene
motornega bencina - 98 oktanov.
3. Terenski dodatek
Delavec je upravičen do terenskega dodatka, kadar
je napoten na delo izven sede a zavoda in svojega stalnega prebivališča ter sta
tam organizirana prehrana in prenočišče. Pogoji za izplačilo terenskega dodatka
se določijo s kolektivno pogodbo dejavnosti oziroma
zavoda.
Terenski dodatek in dnevnica se
izključujeta.
Terenski dodatek znaša dnevno 21% dnevnice za
službeno potovanje po državi, ki traja nad 12 ur in je določena s to kolektivno
pogodbo.
4. Dnevnica za službeno
potovanje v državi znaša:
- 3.500 tolarjev, če traja
potovanje več kot 12 ur,
- 1.750 tolarjev, če traja
potovanje od 8 do 12 ur,
- 1,218 tolarjev, če znaša
potovanje od 6 do 8 ur.
Do dnevnice za službeno potovanje, ki traja od 6
do 8 ur je zaposleni opravičen le v primeru, če se je službeno potovanje pričelo
vsaj dve uri pred začetkom oziroma končalo vsaj dve uri po preteku rednega
delovnega časa.
5. Kilometrina za uporabo
lastnega avtomobila v službene namene se za vsak prevoženi kilometer določi v
višini 30% cene motornega bencina - 98 oktanov.
6. Stroški prenočevanja na
službenem potovanju se zaposlenemu povrnejo v višini zneska računa za
prenočevanje v hotelu, ki ga odobri delodajalec.
7. Nadomestilo za ločeno
življenje se določi kot nadomestilo stroškov stanovanja v višini 22.994 tolarjev
in kot nadomestilo stroškov prehrane v višini 28.104 tolarjev.
8. Zneski iz 4. in 7. točke
tega člena se usklajujejo na enak način kot izhodiščne plače za I. tarifni
razred.
9. V kolektivnih pogodbah
dejavnosti in v poklicnih kolektivnih pogodbah ni možno določiti višjih zneskov
kot so določeni v posameznih točkah tega člena.
43. člen
Delavcu pripada za
inovacijo, racionalizacijo, tehnični in koristni predlog ter drugo obliko
racionalizacije najmanj 10 % letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za
konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in zavodom. Če je narava
inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino lete
oceni.
44. člen
Delavcu pripravniku
pripada plača in drugi osebni prejemki najmanj v višini 70 % izhodiščne plače,
določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z
dela po tej pogodbi.
45. člen
Za čas opravljanja
profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je
prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo
plač v zavodu.
Ljubljana, dne 21. junija
1993.
Podpisniki:
Vlada Republike
Slovenije,
Jožica Puhar, l. r.
Za sindikate:
Sindikat zdravstva in socialnega
skrbstva Slovenije,
Erih Šerbec, l. r.
Sindikat zdravstva in socialnega varstva
Slovenije,
Igor Kodrič, l. r.
Sindikat delavcev v kulturi Slovenije,
Doro
Hvalica, l. r.
Sindikat državnih in družbenih organov
Slovenije,
Drago Ščernjavič, l. r.
FIDES Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov
Slovenije,
mag. dr. Andrej Šikovec, l. r.
Konfederacija sindikatov 90,
Marija Černe, l.
r.
Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in
raziskovalni dejavnosti Slovenije,
Franc Klepej, l. r.
Sindikat delavcev pri virih ionizirajočega
sevanja,
prof. dr. Janez Kuhelj, l. r.
Neodvisnost KNSS Sindikat zdravstva in socialnega
skrbstva Slovenije,
Marjeta Gomboc, l. r.
Neodvisnost KNSS Sindikat prosvete in znanosti
Slovenije,
Sonja M. Horvat, l. r.
Konfederacija sindikatov Slovenije,
Dušan
Semolič, l. r.
Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov
Slovenije,
France Tomšič, l. r.
Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije,
Miloš
Miholič, l. r.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile
podpisane v Ljubljani, dne 12. januarja 1998.
Podpisniki:
za Vlado Republike
Slovenije,
Mirko Bandelj, l.r.
Sindikat zdravstva in socialnega varstva
Slovenije,
Nevenka Lekše, l.r.
FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov
Slovenije,
Konrad Kuštrin, l.r.
Sindikat kulture Slovenije,
Doro Hvalica,
l.r.
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti
Slovenije,
dr. Andrej Predin, l.r.
Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževalni in
raziskovalni dejavnosti Slovenije,
Bojan Hribar, l.r.
Sindikat državnih in družbenih organov,
Drago
Ščernjavič, l.r.
Policijski sindikat Slovenije,
Maks Rakuša,
l.r.
Sindikat carinikov,
Vojko Škapin,
l.r.
Sindikat poklicnih gasilcev,
Miloš Mikolič,
l.r.
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije,
Alenka
Šau, l.r.
Sindikat delavcev zdravstvene nege
Slovenije,
Flory Banovec, l.r.
Uradni list RS,
št.51/92
Na podlagi 10. člena
Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS, št.l8/91-1)
je komisija za razlago te pogodbe na svojih sejah 3. aprila 1992 in 30 junija
1992 sprejela naslednja
Pod opravljanjem
efektivnega dela v naši državi in tujini v 3. točki 38. člena Kolektivne pogodbe
za negospodarske dejavnosti v RS, je razumeti čas delovnega razmerja doma in v
tujini, in čas opravljanja samostojne dejavnosti vpisano v delovno knjižico. Pod
navedenim pojem ne spada dokupljena zavarovalna doba, zavarovalna doba, ki se
šteje s povečanjem in posebna (pokojninska) doba.
Pravica do regresa za
letni dopust po 1. točki 40. člena pogodbe je vezana na pravico do letnega
dopusta. Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada regres za
letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izkoristi. Regres za letni dopust
izplača organizacija oziroma delodajalec, pri kateri je delavec pridobil pravico
do dopusta, razen če ni z novo organizacijo oziroma delodajalcem drugače
dogovorjeno.
Delavci so opravičeni do
povrnitve stroškov prehrane med odmorom po 1. točki 42. člena pogodbe, če jim
organizacija oziroma delodajalec ne zagotavlja ustrezne prehrane, ali če delavcu
iz zdravstvenih razlogov zagotovljena prehrana ne ustreza. Če je cena
zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so
delavci opravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce,
ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.
Po 2. točki 42. člena
pogodbe se delavcu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela z
najracionalnejšim prevoznim sredstvom. Kjer ni možnosti prevoza na delo in z
dela z javnim prevoznim sredstvom, pripada delavcu nadomestilo teh stroškov v
višini stroškov najcenejšega javnega prevoznega sredstva za razdaljo od kraja
bivanja do delovnega mesta oziroma kraja dela.
Povračilo stroškov ni
mogoče pogojevati z nakupom mesečne vozovnice.
Ni skladno s pogodbo, če
se delavcu ne povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela za razdaljo, ki se
običajno prehodi peš.
Ljubljana, dne 21.
septembra 1992
Uradni list RS, št. 67/2000
Komisija za razlago
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je na podlagi 10. člena
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 34/93 in Uradni list RS, št. 3/98) na 2. seji, dne 26. 6. 2000
sprejela
RAZLAGO
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
(v
nadaljnjem besedilu: KPnd)
Pogoji za delovanje
sindikata – 18. člen KPnd
1. Prva alinea prvega
odstavka 18. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti določa
minimalen obseg pravic, ki jih mora delodajalec zagotavljati sindikatu oziroma
sindikalnemu zaupniku, preostale štiri alinee pa vsebujejo usmeritvene določbe o
pogojih, ki jih je delodajalec dolžan zagotavljati sindikatu za njegovo
delovanje. Kolektivna pogodba podrobno ne določa vseh pogojev za delovanje
sindikata, temveč je v drugem odstavku 18. člena napotila delodajalce in
sindikate v sklenitev posebnih pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno
delo. V pogodbi se lahko določi tudi večji obseg pravic in še druge pogoje,
poleg tistih, ki so nakazani v tem členu.
2. V četrti alinei
prvega odstavka 18. člena so navedeni nekateri drugi pogoji za delo sindikata, s
pogodbo po drugem odstavku 18. člena pa se podrobno uredijo ti pogoji, mogoče pa
je urediti tudi širši obseg strokovne pomoči in pogojev za delovanje sindikata v
organizaciji oziroma zavodu.
3. Po četrti alinei 18.
člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti mora organizacija oziroma
zavod zagotoviti sindikatu strokovno pomoč za delo sindikata, ki lahko obsega
tudi strokovno pomoč pri vodenju finančno materialnega poslovanja in pri
izdelavi zaključnega računa sindikata.
4. Peta alinea 18. člena
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti ne obsega obveznosti organizacije
oziroma zavoda za vodenje finančno materialnega poslovanja in izdelavo
zaključnega računa za sindikat. Sindikat je sam dolžan skrbeti za te svoje
obveznosti in zanje tudi odgovarja. Te obveznosti ni mogoče prenašati na
organizacijo oziroma zavod.
Št. 01/00 Ljubljana,
dne 28. junija 2000.
Predsednica Komisije za
razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti dr. Polona Končar l.
r.
Uradni list RS, št.
81/2000
Komisija za razlago
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je na podlagi 10. člena
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 34/93 in 3/98) na 2. seji dne 26. 6. 2000 sprejela
RAZLAGO
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
(KPnd)
Solidarnostna pomoč –
40. člen KPnd
1. Do solidarnostne
pomoči po prvi alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske
dejavnosti je upravičen delavec v primeru smrti ožjega družinskega člana. Pri
tem se pod pojmom ožjega družinskega člana razumejo člani družine, kot jo razume
zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: zakonca, tudi izvenzakonska
partnerja, in otroci, tudi izvenzakonski ter posvojenci, ki jih je delavec po
zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko
preživljal.
V primeru smrti delavca
so upravičeni do solidarnostne pomoči le ožji družinski člani iz prejšnjega
stavka.
2. Solidarnostna pomoč
po tretji alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske
dejavnosti pripada delavcu v primeru daljše bolezni, zaradi katere je delavec
začasno nezmožen za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom
pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te pravice ni mogoče
dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma poškodbe, zaradi katere je delavec
nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo
zdravnika.
Pod daljšo bolezen
štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec
zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure
dnevno.
3. Do solidarnostne
pomoči po tretji alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske
dejavnosti – “daljša bolezen” – je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem
letu.
4. Solidarnostna pomoč
po 4. točki 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je vezana
na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec
lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan
izplačati delavcu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev,
določenih s 4. točko 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti.
Ta obveznost obstaja tudi v primeru, če delavec ne vloži posebnega pisnega
zahtevka za izplačilo pomoči.
Št. 02/2000 Ljubljana,
dne 28. junija 2000.
Predsednica Komisije za
razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti dr. Polona Končar l.
r.
Uradni list RS,
št. 22/2001
Komisija za razlago
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je na podlagi 10. člena
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 34/93 in 3/98) na 3. seji dne 31. 1. 2001 sprejela
RAZLAGO
KOLEKTIVNE POGODBE za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
(KPnd)
Dodatek za izmensko
delo v popoldanski in nočni izmeni 38. člen KPnd Po prvi alinei 2. točke 38.
člena KPnd imajo delavci, ki delajo v izmenah po 12 ur na dan, pravico do
dodatka za izmensko delo, vendar samo za čas popoldanske in nočne izmene.
Dodatek pa delavcem ne pripada, če je tako izmensko delo v skladu s prvim
odstavkom prve točke 38. člena že ovrednoteno v osnovni
plači.
Št. 03/2001 Ljubljana, dne 28. februarja
2001.
Predsednica komisije dr. Polona Končar l.
r.
Uradni list RS,
št. 99/2001
Velja od
8.12.2001
ANEKS h kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
(Uradni
list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99)
1. člen
Izhodiščna
plača za I. tarifni razred (količnik 1,00) za mesec januar 2002 se določi tako,
da se znesek izhodiščne plače, določene na podlagi 4. in 5. člena dogovora o
načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001 (Uradni list RS, št.
122/00) poveča za 2,3%.
Izhodiščna
plača za mesec avgust 2002 se določi tako, da se znesek iz prejšnjega odstavka
poveča za 2,6%.
V
primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin konec decembra 2002
preseže 5,7% se izhodiščna plača za mesec januar 2003 dodatno uskladi na
naslednji način:
– če
je rast cen življenjskih potrebščin večja kot 5,7% do 6,2% se izvede 95%
uskladitev za razliko rasti nad 5,7%;
– če
je rast cen življenjskih potrebščin večja kot 6,2% se izvede 100% uskladitev za
razliko rasti nad 6,2%.
V
primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin konec decembra 2002 ne
doseže 5,2% se predvideni odstotek uskladitve izhodiščne plače v letu 2003 iz
prvega in drugega odstavka 2. člena zniža. Znižanje je enako razliki med
dejanskim povečanjem izhodiščne plače po prvem in drugem odstavku tega člena in
90% dejanske rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2002.
Izhodiščna
plača v letu 2003 ne more biti nižja od izhodiščne plače za december
2002.
V
dejanski rasti cen življenjskih potrebščin iz tretjega in četrtega odstavka se
ne upošteva vpliv rasti cen alkoholnih pijač in tobačnih
izdelkov.
2. člen
Izhodiščna
plača za I. tarifni razred (količnik 1,00) za mesec januar 2003 se določi tako,
da se znesek izhodiščne plače iz prejšnjega člena poveča za
2,1%.
Izhodiščna
plača za mesec avgust 2003 se določi tako, da se znesek iz prejšnjega odstavka
poveča za 2,3%.
V
primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebščin konec decembra 2003
preseže 4,9% se izhodiščna plača za mesec januar 2004 dodatno uskladi na
naslednji način:
– če je rast cen
življenjskih potrebščin večja kot 4,9% do 5,4% se izvede 95% uskladitev za
razliko rasti nad 4,9%;
– če je rast cen
življenjskih potrebščin večja kot 5,4% se izvede 100% uskladitev za razliko
rasti nad 5,4%.
V
dejanski rasti cen življenjskih potrebščin iz tretjega odstavka tega člena se ne
upošteva vpliv rasti cen alkoholnih pijač in tobačnih
izdelkov.
V
primeru, da je pričakovana rast cen življenjskih potrebščin za leto 2003 ob
spreminjanju proračuna za leto 2003 višja oziroma nižja od 4,9%, se razlika nad
oziroma do 4,9% upošteva pri določitvi izhodiščne plače po tem členu, in sicer
tako, da se za polovico 90% razlike poviša oziroma zniža odstotek iz prvega
odstavka tega člena in za polovico 90% razlike poviša oziroma zniža odstotek iz
drugega odstavka tega člena. V tem primeru se spremenjen odstotek pričakovane
rasti življenjskih potrebščin upošteva tudi pri dodatni uskladitvi izhodiščne
plače po tretjem odstavku tega člena.
3. člen
Partnerji
soglašamo, da se tudi v primeru sprejetja in uveljavitve novega zakona o sistemu
plač v javnem sektorju, izvede uskladitev plač enako, kot je določeno v 2.
členu.
4. člen
Regres
za letni dopust za leto 2002 znaša 125.805 tolarjev.
5. člen
Regres
za letni dopust za leto 2003 znaša 132.170 tolarjev.
6. člen
Ta
aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
RS.
Ljubljana,
dne 19. novembra 2001.
Sindikat
zdravstva in socialnega varstva Nevenka
Lekše l. r.
Vlada
Republike Slovenije
Minister Slovenije za notranje zadeve predsednica dr. Rado Bohinc l. r.
Minister za
finance Slovenije mag. Anton Rop
l. r.
SVIZ-Sindikat
vzgoje, izobraževanja in znanosti predsednik Tine Ponikvar l.
r.
Sindikat
državnih in družbenih organov Slovenije sekretar Drago Ščernjavič l.
r.
FIDES-Sindikat
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije predsednik Konrad Kuštrin, dr. med. l.
r.
Policijski
sindikat Slovenije predsednik Miroslav
Dušič l. r.
GLOSA-Sindikat
kulture Slovenije predsednik Doro
Hvalica l. r.
Sindikat
VIR sekretar Bojan Hribar l.
r.
Sindikat
poklicnega gasilstva Slovenije predsednik Bogdan Godnič l.
r.
Konfederacija
90 predsednik Boris Mazalin l.
r.
Sindikat
delavcev v zdravstveni negi Slovenije predsednica Jelka Černivec l.
r.
ZSSS-Sindikat
zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije predsednik Erih Šerbec l.
r.
Sindikat
carinikov Slovenije predsednik Dušan
Miščevič l. r.
Uradni list RS, št.
72/2003
Velja od
30.7.2003
A N E K S h
kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji
(Uradni
list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01)
1.
člen
S
tem aneksom se ureja podlaga za uvedbo kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja za javne uslužbence, za katere velja kolektivna pogodba za
negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju:
KPnd).
I. KOLEKTIVNO DODATNO
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
2.
člen
Kolektivno
dodatno pokojninsko zavarovanje se uvede ob smiselni uporabi določb o
prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, ki ga ureja zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 26/03 – v
nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), kolikor s posebnim zakonom, ki bo urejal
kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence (v nadaljnjem
besedilu: posebni zakon), sprejetim v skladu s tem aneksom, ni drugače
določeno.
Pravice
in obveznosti delodajalca, ki jih določata zakona iz prejšnjega odstavka,
izvršujejo:
–
Republika Slovenija – kot ustanoviteljica zaprtega vzajemnega pokojninskega
sklada oziroma zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov,
–
Republika Slovenija oziroma lokalne skupnosti za osebe javnega prava, ki jim
zagotavljajo sredstva za plače – z zagotavljanjem sredstev za premije javnim
uslužbencem, za katere zagotavljajo sredstva za plače,
–
osebe javnega prava, za katere velja ta aneks – z zagotavljanjem sredstev za
premije javnim uslužbencem, za katere sredstva niso zagotovljena v skladu s
prejšnjo alineo,
–
osebe javnega prava, za katere velja ta aneks, vendar zanje sredstva za plače
niso zagotovljena v skladu z drugo alineo tega člena – z zagotavljanjem sredstev
za premije javnim uslužbencem.
3.
člen
Pravico
do kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja imajo javni uslužbenci, za
katere velja KPnd.
Pripravniki
in javni uslužbenci, zaposleni za določen čas, se vključijo v sistem
kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem aneksu pod enakimi
pogoji kot ostali javni uslužbenci.
4.
člen
Premija
kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se javnemu uslužbencu začne
obračunavati pri obračunu plač za mesec avgust 2003. Premijo obračunava in
vplačuje oseba javnega prava, v kateri je zaposlen javni
uslužbenec.
Skupna
pokojninska premija je sestavljena iz minimalne premije in dodatne premije,
katere višina je odvisna od delovne dobe javnega uslužbenca. Kot delovna doba
javnega uslužbenca se štejejo njegova dopolnjena leta delovne dobe na dan 1.
avgusta 2003, brez dokupljene in dodane oziroma beneficirane delovne
dobe.
Minimalna
premija, ki je hkrati najnižja možna skupna premija, znaša 4.040 tolarjev.
Obračunava in izplačuje se javnim uslužbencem, ki imajo na dan 1. avgusta 2003
manj kot eno leto delovne dobe oziroma se v javnem sektorju zaposlijo po 31.
juliju 2003. Najvišja skupna premija znaša 10.118 tolarjev. Obračunava in
izplačuje se javnim uslužbencem, ki na dan 1. avgusta 2003 izpolnjujejo 35 ali
več let delovne dobe. Tabela pokojninskih premij je priloga tega
aneksa.
Skupna
premija v letu 2004 ne more biti nižja kot minimalna premija po ZPIZ-1.
Minimalna premija iz tretjega odstavka tega člena se 1. avgusta 2004 uskladi s
celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač iz drugega odstavka
2.
člena Dogovora o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za
letni dopust za leti 2004 in 2005 (v nadaljnjem besedilu: dogovor), s 1.
januarjem 2005 pa se uskladi na znesek minimalne premije po
ZPIZ-1.
Dodatne
premije iz priloge tega aneksa ostanejo nespremenjene v letih 2003 in 2004, s 1.
avgustom 2005 pa se uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v
javnem sektorju iz drugega odstavka 3. člena dogovora. Od 1. januarja 2006 se
uskladitev dodatne premije določi z aneksom h kolektivni pogodbi za javni
sektor.
S
posebnim zakonom se določi, da so javni uslužbenci poleg davčne olajšave na
premijo kolektivnega zavarovanja, upravičeni še do davčne olajšave na premijo
individualnega dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v znesku
največ 24% prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
javnega uslužbenca – zavarovanca oziroma do zneska iz drugega odstavka 301.
člena ZPIZ-1.
Obračunavanje
in vplačevanje premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je
obveznost osebe javnega prava, za katero pri izvajalcu ne more uveljaviti
mirovanja oziroma, ki je ne more ne začasno ne trajno
prekiniti.
Ne
glede na določbo prejšnjega odstavka pa se mirovanje vzpostavi v primerih, ko za
posameznega zavarovanca nastopi suspenz pogodbe o zaposlitvi v skladu z 51.
členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
42/02).
5.
člen
Vlada
RS bo s posebnim zakonom predlagala ureditev, da se javni uslužbenci, ki jim na
dan 1. avgusta 2003 manjka manj kot 10 let do izpolnitve minimalnih pogojev za
pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi s 398. členom
ZPIZ-1, vključijo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Odkupna vrednost
se jim ne glede na določbe ZPIZ-1 lahko izplača ob upokojitvi v obveznem
pokojninskem zavarovanju še pred potekom 10 let od vključitve v kolektivno
dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri odmeri dohodnine se posamezniku v letu
izplačila odkupne vrednosti le-ta šteje kot dohodek iz več let, kar se uredi v
posebnem zakonu.
6.
člen
V
primeru oblikovanja enega zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, se
pokojninske premije, ki pripadajo javnim uslužbencem od dneva vključitve v
kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, vplačajo na njihove osebne račune
najkasneje do 30. aprila 2004 v enkratnem znesku, povečanem za minimalni
zajamčeni donos po ZPIZ-1, nato pa se premija kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja vplačuje tekoče za koledarski mesec, hkrati z
izplačilom plač.
V
primeru, da se kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje izvede na način, da se
oblikuje več zaprtih vzajemnih pokojninskih skladov, se roki določijo v skladu z
novim dogovorom med podpisniki tega aneksa. Rok za sklenitev dogovora je 30.
september 2003.
Postopek
oblikovanja pokojninskega načrta in način sklenitve kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja se izvedeta na način, določen v predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, posebna ureditev za javne uslužbence pa
bo urejena v posebnem zakonu.
O
vsebini pokojninskega načrta in pravilih izvajalca kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja bodo podpisniki tega aneksa najkasneje do 31. decembra
2003 sklenili posebno kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega
načrta.
Po
podpisu tega aneksa bo Vlada RS, skupaj z izjavo o usklajenosti, v Državni zbor
RS najkasneje 30. septembra 2003 po najkrajšem možnem postopku vložila predlog
posebnega zakona, ki ne bo v nasprotju s tem aneksom.
II. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
7.
člen
Podpisniki
soglašamo, da se razveljavi drugi odstavek 2. člena aneksa h kolektivni pogodbi
za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
99/01).
8.
člen
V
primeru, da posebni zakon ne bo začel veljati do 31. decembra 2003 oziroma, če
podpisniki sporazumno ugotovijo, da sprejeti zakon ne bo omogočal izvedbe
dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s tem aneksom, določbe 2., 3., 4.,
5., 6. in 7. člena aneksa prenehajo veljati.
Določbe
2., 3., 4., 5., 6. in 7. člena aneksa prenehajo veljati tudi v primeru, če
premije dodatnega pokojninskega zavarovanja ne bodo izplačane do roka iz prvega
odstavka 6. člena tega aneksa.
V
primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se javnim uslužbencem izplača
poračun plač za razliko do izhodiščne plače v višini 53.695 tolarjev, ki velja
od 1. avgusta 2003 dalje, z veljavnimi obrestmi trimesečnih zakladnih menic.
Poračun se izplača tudi v primeru, če pride do spora med podpisniki ali sprejeti
zakon omogoča izvedbo dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s tem
aneksom, pa podpisniki v 30 dneh po uveljavitvi zakona o tem ne dosežejo
sporazumne ugotovitve.
9.
člen
Podpisniki
tega aneksa bomo enakopravno sodelovali pri izbiri izvajalca in upravljalca
kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem
aneksu.
Podpisniki
tega aneksa soglašamo z zaprtim vzajemnim pokojninskim skladom oziroma zaprtimi
vzajemnimi pokojninskimi skladi kot načinom izvedbe kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
10.
člen
Ta
aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
RS.
Vlada
Republike Slovenije dr. Rado Bohinc
l. r.
Sindikat
državnih in družbenih organov Slovenije Drago Ščernjavič l.
r.
Policijski
sindikat Slovenije Branko Prah
l. r.
Sindikat
carinikov Slovenije Dušan Miščevič
l. r.
Sindikat
zdravstva in socialnega varstva Slovenije Nevenka Lekše l.
r.
Sindikat
vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Nevenka Tučič l.
r.
Sindikat
delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Vir Bojan Hribar l.
r.
Konfederacija
sindikatov 90 Boris Mazalin l.
r.
Sindikat
poklicnega gasilstva Slovenije Bogdan
Godnič l. r.
Ta
aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji aneksa h kolektivni
pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in sodialne zadeve, vpisan
v register kolektivnih pogodb z datumom 28.
7.
2003 pod zap. št. 40/8 in št. spisa 121-03-006/93-41.
TABELA
POKOJNINSKIH PREMIJ
|
Minimalna
premija |
Dodatna premija glede
na dopolnjena leta delovne dobe |
Skupna
premija | |
|
SIT |
leta delovne
dobe |
SIT |
SIT |
|
4.040 |
0 |
0 |
4.40 |
|
4.040 |
1 |
142 |
4.182 |
|
4.040 |
2 |
284 |
4.324 |
|
4.040 |
3 |
426 |
4.466 |
|
4.040 |
4 |
568 |
4.608 |
|
4.040 |
5 |
710 |
4.750 |
|
4.040 |
6 |
852 |
4.892 |
|
4.040 |
7 |
994 |
5.034 |
|
4.040 |
8 |
1.136 |
5.176 |
|
4.040 |
9 |
1.278 |
5.318 |
|
4.040 |
10 |
1.420 |
5.460 |
|
4.040 |
11 |
1.562 |
5.744 |
|
4.040 |
12 |
1.704 |
5.744 |
|
4.040 |
13 |
1.846 |
5.886 |
|
4.040 |
14 |
1.988 |
6.028 |
|
4.040 |
15 |
2.130 |
6.170 |
|
4.040 |
16 |
2.272 |
6.312 |
|
4.040 |
17 |
2.414 |
6.454 |
|
4.040 |
18 |
2.556 |
6.596 |
|
4.040 |
19 |
2.698 |
6.738 |
|
4.040 |
20 |
2.858 |
6.898 |
|
4.040 |
21 |
3.018 |
7.058 |
|
4.040 |
22 |
3.178 |
7.218 |
|
4.040 |
23 |
3.358 |
7.398 |
|
4.040 |
24 |
3.538 |
7.578 |
|
4.040 |
25 |
3.718 |
7.758 |
|
4.040 |
26 |
3.918 |
7.958 |
|
4.040 |
27 |
4.118 |
8.158 |
|
4.040 |
28 |
4.318 |
8.358 |
|
4.040 |
29 |
4.548 |
8.588 |
|
4.040 |
30 |
4.778 |
8.818 |
|
4.040 |
31 |
5.008 |
9.048 |
|
4.040 |
32 |
5.268 |
9.308 |
|
4.040 |
33 |
5.528 |
9.568 |
|
4.040 |
34 |
5.788 |
9.828 |
|
4.040 |
35 in
več |
6.078 |
10.118 |
Uradni
list RS, št. 115/2005
Velja
od 21.12.2005
A N E K S h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti
v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št.
18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01)
1. člen
S tem aneksom se
ureja usklajevanje minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja za javne uslužbence od 1. 1. 2006 dalje in dodatnih premij
kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence za leto
2006.
2. člen
Minimalna premija
kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz drugega
odstavka v zvezi s petim odstavkom 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03),
določena v II. točke Sklepa o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 67/05),
veljavna na dan 31. december 2005, se od 1. januarja 2006 dalje usklajuje glede
na rast povprečnih mesečnih plač, izplačanih zaposlenim pri pravnih osebah, ki
jo objavi Statistični urad RS (povprečna plača).
Znesek minimalne
premije iz prejšnjega odstavka se uskladi enkrat letno z rastjo povprečne plače,
izplačane zaposlenim pri pravnih osebah, ki jo objavi Statistični urad RS, za
obdobje januar – oktober tekočega leta v primerjavi s povprečno plačo za obdobje
januar – oktober predhodnega leta.
Znesek minimalne
premije se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladi v mesecu decembru za naslednje
leto tako, da uskladitev velja od 1. januarja naslednjega
leta.
Prva uskladitev
minimalne premije v skladu s tem aneksom se opravi v mesecu decembru 2005 in
velja od 1. januarja 2006.
3. člen
Dodatna premija
kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz drugega
odstavka v zvezi s šestim odstavkom 4. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03),
določena v II. točki Sklepa o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 67/05),
veljavna na dan 31. decembra 2005, se v letu 2006 uskladi za odstotek celotne
osnove za uskladitev plač zaposlenih v javnem sektorju.
Znesek dodatne
premije se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladi z dnem, ki je določen za
uskladitev plač zaposlenih v javnem sektorju, vendar najkasneje do 1. julija
2006.
4. člen
Usklajene zneske
skupne premije ugotovi Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne
uslužbence iz 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za
javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) in jih objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
5. člen
Ta aneks začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Ljubljana, dne 5.
decembra 2005 Vlada Reprezentativni sindikati Republike Slovenije: javnega
sektorja:
dr. Gregor
Virant l.r.
Minister za javno upravo
SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI
IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE Bojan Hribar
l.r.
SINDIKAT DRŽAVNIH IN DRUŽBENIH ORGANOV
SLOVENIJE Drago Ščernjavič
l.r.
POLICIJSKI SINDIKAT
SLOVENIJE Branko Prah
l.r.
SINDIKAT CARINIKOV
SLOVENIJE Dušan Pečnik
l.r.
SINDIKAT ZDRAVSTVA IN
SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE Nevenka
Lekše l.r.
SINDIKAT VZGOJE,
IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE Nevenka Tučič
l.r.
FIDES – SINDIKAT
ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Konrad Kuštrin
SINDIKAT DELAVCEV V
ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Jelka
Černivec l.r.
GLOSA – SINDIKAT
KULTURE SLOVENIJE Doro Hvalica
l.r.
SINDIKAT POKLICNEGA
GASILSTVA SLOVENIJE Bogdan Godnič
l.r.
NEODVISNI SINDIKAT
DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE dr. Tomaž
Sajovic l.r.
SINDIKAT NOVINARJEV
SLOVENIJE Iztok Jurančič
SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH
USTVARJALCEV RTV SLOVENIJA Peter Kosmač
l.r.
SIFARM – SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE
Zdenka Jakopanec
l.r.
SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE NEODVISNOST
– KNSS Milan Štimec
SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA
SLOVENIJE Mojca Šumer
l.r.
SINDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM
Matija Cevc
l.r.
SVAS – SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE
Jurij Por
l.r.
MINISTRSTVO ZA
ZUNANJE ZADEVE SAMOSTOJNI SINDIKAT DIPLOMATOV Milena Šmid
KONFEDERACIJA
SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Peter Majcen
l.r.
SINDIKAT DELAVCEV
RADIODIFUZIJE SLOVENIJE Tom Zalaznik
SINDIKAT SOCIALNEGA
ZAVAROVANJA SLOVENIJE Nataša Kus
l.r.
KNSS NEODVISNOST
SINDIKAT REJNIŠKIH DRUŽIN Vida Berglez
SILMES – SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE
SLOVENIJE Stane Tomšič
SINDIKAT MINISTRSTVA
ZA OBRAMBO Stanislav Konda
l.r.
Št.
010-010/2004/329
Ljubljana, dne 5. decembra
2005 EVA
2005-3111-0060
Ta Aneks
h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji je bil s
sklepom o registraciji aneksa, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve, vpisan v register kolektivnih pogodb z datumom 15. 12. 2005 pod
zap. št. 40/9 in št. spisa 02047-18/2005/2.