Uradni list RS, št. 36/2004

Velja od 25.10.2000
 

ZAKON O JAVNIH NAROČILIH (ZJN-1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1.1. Predmet urejanja zakona

1. člen
(Predmet zakona)

(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev.

(2) Ta zakon določa tudi obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov na področju oddaje javnih naročil pri nabavi blaga, oddaji gradenj in naročanju storitev na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.

(3) Ta zakon določa način vodenja statističnih podatkov o oddaji javnih naročil.

(4) Ta zakon določa ustanovitev in pristojnosti Urada za javna naročila.

1.2. Izjeme pri oddaji javnih naročil, za katere se zakon ne uporablja

2. člen
(Izjeme, ki niso predmet javnega naročanja)

Ta zakon se ne uporablja za naročila:

1. za storitve, ki so dodeljene osebi, ki je naročnik po tem zakonu in jih opravlja na podlagi podeljene izključne pravice, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, skladnim s Pogodbo o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

2. za katera veljajo drugačna pravila naročanja in so dodeljena:

a) po mednarodnem sporazumu, ki opredeljuje dobavo blaga, oddajo gradenj ali storitev ali javne natečaje za načrte, ki so namenjeni skupnemu izvajanju ali izkoriščanju projekta držav ali organizacij, ki so sklenile tak sporazum. O sklenitvi takega sporazuma je treba obvestiti Evropsko komisijo,

b) družbam v Sloveniji ali v tretjih državah, skladno s sporazumom o stacioniranju enot,

c) v skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije,

3. za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, če vrednost ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti,

4. če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade. Naročnik, ki izvaja tako naročilo, mora najmanj enkrat letno poročati vladi o teh nabavah,

5. ki so dodeljena tretjim osebam za preprodajo in najem, če naročnik nima izključne ali posebne pravice za preprodajo ali najem predmeta takih naročil in ga lahko druge gospodarske družbe prosto prodajajo ali najemajo pod enakimi pogoji, vrednost pa ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

2.a člen
(Naročnik)

(1) Po tem zakonu so naročniki:

– organi Republike Slovenije in samoupravne lokalne skupnosti (neposredni uporabniki proračuna),

– javni skladi, javne agencije, javni zavodi in drugi posredni uporabniki proračuna,

– javna podjetja, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava.

(2) Poleg naročnikov iz prejšnjega odstavka se po tem zakonu štejejo za naročnika tudi pravne osebe, ki jih z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu in ne zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba iz prejšnjega odstavka, in izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

– je v celoti ali pretežni meri financirana iz sredstev naročnika iz prvega odstavka tega člena ali

– opravlja naročnik iz prvega odstavka tega člena nadzor nad poslovanjem take osebe ali

– ima v njej naročnik iz prvega odstavka tega člena pravico imenovati več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali drugega organa, ki v skladu z zakonom zastopajo in predstavljajo osebo.

(3) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, določi sezname naročnikov ali kategorije naročnikov, jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in posreduje Evropski komisiji.

1.3. Definicije pojmov

3. člen
(Pomen v zakonu uporabljenih pojmov)

(1) Za namene tega zakona je:

1. “javno naročilo“ – celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu;

2. “pogodba o oddaji javnega naročila“ – v skladu z izvedenim postopkom po tem zakonu v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve;

3. "ponudnik" – dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. Če ta zakon ne določa drugače, veljajo določila za ponudnika tudi za udeležence v postopku ugotavljanja sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: prva faza) v omejenem postopku in postopku s pogajanji ter kandidate;

4. "kandidat" oseba, ki pokaže interes za oddajo ponudbe in jo naročnik povabi k oddaji ponudbe v omejenem postopku ali postopku s pogajanji;

5. “odprti postopek“ tisti postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes, predložijo svoje ponudbe;

6. "omejeni postopek" – postopek, pri katerem lahko oddajo ponudbo le tisti kandidati, ki jih k temu povabi naročnik;

7. "postopek s pogajanji" – postopek, v katerem se naročnik z možnimi ponudniki, ki jih sam izbere, posvetuje in z enim ali več od njih pogaja o vsebini pogodbe;

8. “natečaj“ – oblika postopka, ki se uporabi predvsem v primeru naročila storitev za pridobitev načrta planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike, pri tem pa načrt izbira v naprej določena žirija, ne glede na dodelitev nagrade za izbrani načrt;

9. “merilo“ – element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb;

10. “pogoj“ – element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave;

11. “kvalifikacijski postopek“ – način izvedbe prve faze omejenega sistema, ki se uporablja za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju;

12. “pravočasna ponudba“ – ponudba, ki je predložena naročniku do izteka roka, določenega v razpisni dokumentaciji;

13. “pravilna ponudba“ tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije;

14. "elektronska ponudba" – vsaka ponudbena dokumentacija ali del ponudbene dokumentacije, ki je opredeljena v razpisnih pogojih in je shranjena oziroma posredovana naročniku v elektronski obliki ter ustreza načelom varnega elektronskega poslovanja po zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000) in tvori z drugimi deli ponudbe istega ponudnika nedvoumno zaključeno in smiselno celoto. Obliko zapisa in način posredovanja dokumentacije ali dela dokumentacije v elektronski obliki mora v razpisni dokumentaciji opredeliti naročnik;

15. "centralni organ naročanja" – naročnik, ki ga pooblastijo drugi naročniki za naročanje blaga, gradenj ali storitev za potrebe drugih naročnikov;

16. "okvirni sporazum" – sporazum med enim od naročnikov, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem ali telekomunikacijskem področju in enim ali več dobavitelji blaga, izvajalci gradenj ali ponudniki storitev, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen in, kjer je to primerno, glede predvidenih količin;

17. "elektronska dražba" je vrsta dražbe, ki jo lahko izvede naročnik v postopku oddaje javnega naročila, v eni ali več ponovitvah in poteka v elektronski obliki. Z izvedbo dražbe se dosežejo spremembe ponudbe: nova nižja cena ali izboljšanje ponudbe v okviru drugih vnaprej določenih meril;

18. "enotni informacijski portal" je spletni informacijski portal Urada za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo objave razpisov in drugo razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo načine in vrsto objav.

1.4. Temeljna načela javnega naročanja

4. člen
(Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev)

Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila.

5. člen
(Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki)

(1) Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.

(2) Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

(3) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače. V tem primeru mora naročnik že v razpisni dokumentaciji navesti, da bo moral ponudnik zaposliti določeno število domačih podizvajalcev ali vključiti v izvedbo določeno vrednost ali količino blaga in storitev slovenskega porekla.

6. člen
(Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev)

(1) Sredstva se lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila.

(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.

7. člen
(Načelo enakopravnosti ponudnikov)

(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.

(3) Ugotavljanje izvora blaga ali storitev je dopustno v primerih in za tisti namen, ko tako določa posebni predpis.

(4) Naročnik ne sme izločiti ponudbe samo zato, ker ima ponudnik sedež v državi, ki z Republiko Slovenijo nima sklenjenega sporazuma o enakopravni obravnavi domačih in tujih ponudnikov.

(5) Če Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena, sme naročnik v primeru naročanja na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju dodeliti javno naročilo domačemu ponudniku skladno z določili tega zakona.

1.5. Varstvo podatkov, dokumentiranje in evidentiranje postopka

8. člen
(Zaupnost podatkov)

(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.

(2) Naročnik mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.

(3) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

9. člen
(Določitev zaupnosti)

(1) Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom za izbiro dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje zaupnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.

(2) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni s posebnimi predpisi kot zaupni, ne glede na stopnjo zaupnosti, morajo upoštevati zaupno naravo prejetih podatkov.

10. člen
(Dokumentacija in evidentiranje postopka)

(1) Naročnik mora evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila: izbor ponudbe, sklenitev pogodbe, izvajanje pogodbe, način oddaje dodatnih del, prevzem blaga, gradnje ali storitve, izvajanje izvajalčevih obveznosti v garancijski dobi, pogarancijsko vzdrževanje in podobno.

(2) Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

(3) Naročnik mora voditi in hraniti evidenco o pogajanjih v postopkih, kjer je oddal javno naročilo s pogajanji.

11. člen
(Arhiviranje dokumentacije)

Naročnik mora hraniti dokumentacijo skladno s predpisi, ki urejajo področje dokumentarnega gradiva in arhiva.

Naročnik pa mora hraniti dokumentacijo najmanj toliko časa, kolikor trajajo pogodbeni roki izvajanja posameznega javnega naročila.

1.6. Jezik

12. člen
(Jezik v postopku javnega naročanja)

(1) Naročnik mora pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku. Ponudnik mora predložiti ponudbo v slovenskem jeziku.

(2) Naročnik sme poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpisno dokumentacijo ali dele razpisne dokumentacije tudi v tujem jeziku. Naročnik lahko določi v razpisni dokumentaciji, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v tujem jeziku, mora naročnik navesti, kateri del ponudbe je lahko v tujem jeziku.

(3) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok.

(4) Naročnik mora navesti tisti tuji jezik, v katerem lahko ponudnik predloži ponudbo.

(5) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja razpisna dokumentacija v slovenskem jeziku ali ponudba v slovenskem jeziku.

(6) Določila tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.

1.7. Denarna enota

13. člen
(Določitev valute)

(1) Vrednost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji in ponudbi mora biti navedena v slovenskih tolarjih.

(2) Naročnik lahko določi, da ponudniki v svoji ponudbi navedejo tudi vrednost v drugih valutah. Pri tem mora naročnik navesti, da se za preračun v slovenske tolarje uporabi srednji tečaj Banke Slovenije, veljaven na dan odpiranja ponudb.

(3) V primeru, da smejo ponudniki predložiti ponudbo tudi v drugi valuti, mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, v katerih valutah je možno predložiti ponudbo.

1.9. Pogoji za začetek postopka

15. člen
(Izpolnitev pogojev za začetek postopka)

(1) Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če traja izvajanje javnega naročila več let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih določa predpis o izvrševanju proračuna za posamezno leto.

(2) V primeru oddaje javnega naročila po omejenem postopku sme naročnik opraviti prvo fazo postopka tudi takrat, ko nima zagotovljenih sredstev za celotno obdobje izvajanja javnega naročila.

(3) Če je javno naročilo investicijskega značaja, mora naročnik pripraviti investicijski program po enotni metodologiji za izdelavo programov investicijskega značaja in v skladu z načrtom razvojnih programov. Program mora potrditi predstojnik naročnika s pisnim sklepom.

16. člen
(Zagotavljanje sredstev v primeru začasnega financiranja)

Če še ni sprejet proračun Republike Slovenije, proračun lokalne skupnosti ali sprejet finančni načrt drugega naročnika, zavezanega po tem zakonu, sme naročnik pričeti postopek, vendar le do višine sredstev, določenih skladno s predpisom o začasnem financiranju.

1.10. Postopki naročanja

17. člen
(Vrste postopkov)

(1) Postopki za oddajo javnih naročil so:

1. odprti postopek,

2. omejeni postopek,

3. postopek s pogajanji.

(2) Naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti ali omejeni postopek.

(3) V primeru oddaje naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju lahko naročnik odda javno naročilo po odprtem postopku, omejenem postopku ali postopku s pogajanji s predhodno objavo.

18. člen
(Oddaja naročila po odprtem postopku)

Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji.

19. člen
(Oddaja naročila po omejenem postopku)

(1) Omejeni postopek oddaje javnega naročila je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Naročnik sestavi seznam kandidatov in določi obdobje, za katerega priznava sposobnost. To obdobje ne sme biti daljše od treh let.

"(2) Omejeni postopek lahko naročnik uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg.

(3) Naročnik sme za oddajo javnega naročila skleniti z več ponudniki okvirni sporazum. Naročnik ne sme zlorabljati okvirnih sporazumov z namenom, da bi oviral, omejeval ali izkrivljal konkurenco.

(4) Določilo prejšnjega odstavka se lahko uporablja v postopkih oddaje javnih naročil, ko celotna vrednost javnega naročila, ki bo oddano na podlagi okvirnega sporazuma, ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in v vseh primerih oddaje javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.

20. člen
(Oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in po predhodni objavi)

(1) Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:

1. če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;

2. če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene primerne ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;

3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev;

4. kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, zaradi izredne nujnosti javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali omejeni postopek ali postopek s pogajanji;

5. če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.

(2) V primerih oddaje javnega naročila iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka mora naročnik pred sprejetjem sklepa iz 21. člena tega zakona predhodno obvestiti Urad za javna naročila.

(3) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:

1. če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti javni razpis po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona;

2. v izjemnih primerih oddaje gradenj ali storitev, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti ocenil stroške naročila.

(4) Naročnik lahko odda javno naročilo blaga in storitev po postopku s pogajanji brez predhodne objave tudi v primeru, če ima ponudnik status invalidskega podjetja in vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Pri tem mora ponudnik zagotoviti, da bodo javno naročilo pretežno izvajale invalidne osebe, ki so pri njem zaposlene.

(5) Naročnik mora v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.

(6) Minister, pristojen za finance, predpiše, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo.

(7) Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji po predhodni objavi tudi v primeru natečaja za oddajo javnega naročila izdelave projektne dokumentacije nameravane gradnje v primeru, če ocenjena vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.".

2. SKUPNE DOLOČBE

2.1. Začetek postopka

21. člen
(Sklep o začetku postopka)

(1) Naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe.

(2) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejšo vsebino sklepa iz prejšnjega odstavka.

22. člen
(Pooblastilo drugi osebi za izvedbo postopka)

(1) Naročnik sme pisno pooblastiti za izvedbo postopka oddaje javnega naročila drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvede postopek v imenu in za račun naročnika.

(2) Pri oddaji naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem ali transportnem področju sme naročnik uporabiti seznam usposobljenih ponudnikov drugega naročnika. To svojo odločitev o uporabi seznama drugega naročnika mora pisno obrazložiti.

2.2. Vsebina razpisne dokumentacije

23. člen
(Priprava razpisne dokumentacije)

(1) Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.

(2) Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa.

(3) Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo:

1. povabilo k oddaji ponudbe,

2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,

3. pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika (le v primeru odprtega postopka),

4. obrazce izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisa,

5. vzorec pogodbe,

6. vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd.,

7. tehnično dokumentacijo in načrte,

8. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,

9. navedbo vrste finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, kot so različne oblike zastave vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, hipoteke, menice, jamstva, ki jih izdajajo zasebne družbe ali druge pravne osebe z ustrezno finančno boniteto, bančne garancije, zavarovanja pri zavarovalnicah in podobno.

10. v primeru oddaje javnega naročila za oddajo gradnje ali storitve navedbo pristojnega organa, ki daje ustrezna obvestila in pojasnila glede obveznosti, katerih izpolnjevanje je povezano z določbami o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Naročnik mora izrecno zahtevati, da ponudniki pri sestavljanju svojih ponudb navedejo, da so upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz navedenih predpisov.

(4) Minister, pristojen za finance, predpiše vrste finančnih zavarovanj iz 9. točke tretjega odstavka tega člena. Z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, se določijo vrednosti, od katerih naprej mora naročnik zahtevati v postopkih oddaje javnih naročil bančno garancijo ali ustrezno finančno zavarovanje pri zavarovalnicah.

2.3. Dostop do razpisne dokumentacije

24. člen
(Izročitev razpisne dokumentacije)

(1) Naročnik mora od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik sme zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Naročnik lahko razpisno dokumentacijo objavi na spletnih straneh. Naročnik v odprtem postopku ne sme omejevati roka, do katerega lahko ponudniki zahtevajo razpisno dokumentacijo.

(2) Ponudniki morajo zahtevati od naročnika razpisno dokumentacijo čim prej po objavi razpisa. Naročnik mora poslati razpisno dokumentacijo najkasneje v šestih dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval.

(3) Ponudnik ne more uveljavljati naknadnih podražitev iz naslova nepopolne ali neustrezne razpisne dokumentacije, za tiste dele izvedbe javnega naročila, ki v razpisni dokumentaciji niso bili ustrezno opredeljeni, pa bi jih glede na predmet javnega naročila in na celotno dokumentacijo ponudnik lahko predvidel.

25. člen
(Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije)

(1) Če naročnik v roku, določenem za predložitev ponudb, spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, jo mora nemudoma brezplačno posredovati tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli.

(2) Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.

(3) Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh. Naročnik mora posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.

 (4) Če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, mora, glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb.

(5) O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

2.4. Določitev vrednosti naročila

26. člen
(Način določanja vrednosti)

(1) Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.

(2) Ocenjena vrednost javnega naročila se določi brez davka na dodano vrednost.

(3) Tolarska protivrednost zneskov, določenih v tem zakonu v EUR, se določi z zakonom o izvrševanju proračuna. Izračun te vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih tolarja, izraženih v EUR in EUR, izraženih v posebni pravici črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se zaključi zadnjega dne v avgustu pred revizijo 1. januarja.

27. člen
(Določitev vrednosti naročila)

(1) Osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila se določi na naslednji način:

1. pri prodajni pogodbi celotna vrednost predmeta pogodbe;

2. v primeru nakupa na obroke, najemne ali zakupne pogodbe ali pogodbe o leasingu za določeno obdobje 12 mesecev ali manj, se upošteva celotna vrednost pogodbe za ves čas njenega trajanja, če pa čas presega 12 mesecev, pa njena celotna vrednost vključuje vrednost za prvih 12 mesecev in vrednost za preostali čas do poteka pogodbe;

3. v primeru pogodbe iz prejšnje točke, sklenjene za nedoločen čas ali če obstaja dvom glede trajanja pogodbe, se upošteva njena mesečna vrednost, pomnožena z 48.

(2) Če so predmet javnega naročila redni nakupi blaga, gradenj ali storitev, se pri določitvi vrednosti upošteva:

– dejanska celotna vrednost primerljivih naročil, oddanih v prejšnjem proračunskem letu ali zadnjih 12 mesecih, pri čemer je treba upoštevati spremembe količin ali vrednosti, ki so pričakovane za obdobje naslednjih 12 mesecev; ali

– pogodbena vrednost zadnjega javnega naročila in na tej podlagi ocenjena skupna vrednost za naslednjih 12 mesecev ali za daljše obdobje, če se sklepa pogodba za daljše obdobje.

(3) Če bi predlagani obseg istovrstnih nabav lahko pripeljal do naročil, ki bi bila lahko podeljena v ločenih delih (sklopih), je treba za osnovo vzeti ocenjeno vrednost celotne vsote naročila.

(4) V primeru, da naročnik v razpisni dokumentaciji opredeli možnost predložitve ponudbe z opcijami, osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila blaga ali storitve vključuje vse opcije.

(5) Podlaga za izračunavanje vrednosti okvirnega sporazuma je ocenjena najvišja vrednost vseh javnih naročil, predvidenih za zadevno obdobje, vezanih na okvirni sporazum.

28. člen
(Posebna pravila za določitev vrednosti storitev)

(1) Poleg načina določitve ocenjene vrednosti iz 27. člena tega zakona, naročnik za namene določitve ocenjene vrednosti javnega naročila storitev upošteva celotno plačilo storitev, pri čemer upošteva elemente za določitev vrednosti iz tega podpoglavja.

(2) Pri posameznih storitvah se kot osnova za določitev vrednosti šteje:

– za zavarovalne storitve: višina premije;

– za bančne in druge finančne storitve: honorar, provizija, obresti in obenem vsi drugi stroški, ki bremenijo naročnika storitev;

– za arhitekturne storitve, industrijsko oblikovanje, prostorsko planiranje in podobno: honorar ali provizija.

29. člen
(Posebna pravila za določitev vrednosti gradenj)

(1) Poleg upoštevanja določb 27. člena tega zakona za določitev vrednosti naročila, je podlaga za izračun vrednosti naročila za gradnje skupna vrednost gradnje.

(2) Pri ocenjevanju vrednosti naročila za gradnje mora naročnik vključiti vrednost vsega blaga in storitev, ki so potrebni za izvedbo naročila.

(3) Ocenjena vrednost javnega naročila gradnje mora vključevati vrednost blaga, ki je potrebno za izvedbo gradnje in ga naročnik da izvajalcu za izvedbo gradnje.

(4) Naročnik, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju, ne sme prišteti k vrednosti naročila za gradnje vrednosti blaga ali storitev, ki niso potrebni za izvršitev naročila, z namenom da bi se izognil uporabi zakona za naročila tega blaga ali teh storitev.

30. člen
(Določitev vrednosti za sklope)

(1) Če so gradnje ali storitve predmet posameznih sklopov, od katerih je vsak sklop predmet posebne pogodbe, je treba pri ocenjevanju vrednosti naročila upoštevati vrednost vseh sklopov skupaj.

(2) Naročnik mora tudi posamezne sklope, katerih skupna vrednost je večja od vrednosti, določene v 83., 89., 101., 113. in 116. členu tega zakona, oddati skladno z določili tega zakona.

(3) Objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni obvezna za oddajo sklopov, katerih ocenjena vrednost je manjša od 1,000.000 EURO za gradnje oziroma 80.000 EURO za storitve in pod pogojem, da skupna vrednost tako izvzetih sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.

2.5. Splošna pravila glede določitve tehničnih elementov javnega naročanja

31. člen
(Tehnične specifikacije)

(1) Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo.

(2) Ne glede na veljavne slovenske tehnične predpise in njihovo skladnost s pravnim redom Evropskih skupnosti mora naročnik določiti tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji tako, da se sklicuje na slovenske standarde, ki so privzeti evropski standardi, ali s sklicevanjem na evropska tehnična soglasja ali s sklicevanjem na splošne tehnične specifikacije. Če je evropski standard, mednarodni standard ali drug nacionalni standard privzet v slovensko standardizacijo, mora to pri navajanju navesti.

(3) Naročnik izroči osebam, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navaja v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih namerava upoštevati v javnih naročilih in so vključena v periodično informativno obvestilo. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim osebam, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.

32. člen
(Uporaba tehničnih specifikacij)

(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil.

(2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.

(3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo “ali podobno“.

33. člen
(Izdaja potrdil o izpolnjevanju zahtev)

(1)Kadar naročnik, ki naroča storitev, zahteva potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, ki ga izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi, se mora sklicevati na sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000, ki privzemajo evropske standarde iz serije EN ISO 9000 ali EN 45 000.

(2) V primeru oddaje javnega naročila storitve mora naročnik priznati enakovreden certifikat, ki ga je izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije. Prav tako mora sprejeti drug dokaz o enakovrednem sistemu za zagotavljanje kakovosti, če ponudnik storitve ne more pridobiti takega certifikata ali nima možnosti pridobiti takega certifikata v času, ki ga določi naročnik.

34. člen
(Vsebina tehnične specifikacije oziroma projektne dokumentacije)

(1) Tehnične specifikacije in projektna dokumentacija, opredeljene v tem zakonu, pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, kjer so določene značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev. Omogočati morajo, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika.

(2) Tehnične specifikacije lahko vsebujejo zahteve glede kakovosti, učinkovitosti, varnosti, zahteve ali mere, ki se nanašajo na material, izdelek, blago ali storitev glede zagotavljanja kakovosti, terminologije, znakov, testiranj in testnih metod, pakiranja, označevanja in etiketiranja.

(3) V primeru naročil za gradnje lahko tehnične specifikacije vsebujejo tudi predpise za načrtovanje in izračun stroškov, preizkus, pregled in prevzemne pogoje ter tehnike ali metode gradnje.

35. člen
(Dovolitev izjem)

(1) Naročniku ni treba uporabljati določil 31. člena tega zakona v naslednjih primerih:

1. če standardi, evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije oziroma projektna dokumentacija ne vsebujejo nobenega določila, ki bi nakazovalo na ocenjevanje skladnosti, ali če ni tehničnih sredstev za zadovoljivo ugotavljanje skladnosti izdelka ali storitve s temi standardi, evropskimi tehničnimi soglasji ali splošnimi tehničnimi specifikacijami oziroma projektno dokumentacijo;

2. če bi uporaba določala vnaprej uporabo medsebojnega priznavanja odobritev tipa za radijsko in telekomunikacijsko in terminalsko opremo ali uporabo standardov na področju informacijske tehnike in tehnologije in telekomunikacij ali drugih instrumentov skupnosti na posebnih področjih blaga ali storitev;

3. če bi uporaba standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave;

4. če je obravnavano javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih evropskih standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.

(2) Če ocenjena vrednost javnega naročila presega vrednost, ko mora naročnik oddajo javnega naročila objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora naročnik, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, kjer je možno, razloge za uporabo izjem obrazložiti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji. V vsakem primeru pa mora biti pisna obrazložitev sestavni del dokumentacije o oddaji javnega naročila. Takšno pisno obrazložitev mora naročnik nemudoma posredovati Evropski komisiji ali državi članici na njihovo zahtevo.

(3) Za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju se ne uporabljajo določbe podpoglavja 2.5, glede obvezne uporabe tehničnih pravil.

36. člen
(Drugi načini določanja tehničnih specifikacij)

Če evropski standardi, evropske tehnične specifikacije ali splošne tehnične specifikacije ne obstajajo, se tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji določijo na naslednji način:

1. naročnik mora tehnične specifikacije sestaviti v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Te tehnične specifikacije morajo izpolnjevati temeljne zahteve, ki veljajo v okviru Evropskih skupnosti in se uporabljajo za tehnično usklajevanje po postopkih, ki so za to posebej predvideni, še zlasti pa je navedeno treba upoštevati pri nabavi gradbenih izdelkov, informacijske tehnologije, na področju telekomunikacij in drugih specifičnih področjih storitev in blaga;

2. naročnik lahko tehnične specifikacije sestavi v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji, ki veljajo za načrtovanje, način izračunavanja, izvedbo del in uporabo materialov;

3. naročnik lahko določi tehnične specifikacije v skladu z drugimi dokumenti, pri čemer mora uporabiti naslednji prednostni vrstni red:

a) slovenske standarde SIST, ki so prevzeti mednarodni standardi;

b) katere koli druge slovenske standarde;

c) tehnična soglasja, veljavna v Republiki Sloveniji;

č) katerikoli drugi standard.

37. člen
(Standardi)

(1) Slovenski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ v Republiki Sloveniji, in je dosegljiv javnosti.

(2) Evropski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ Evropskih skupnosti, in je dosegljiv javnosti.

(3) Tuji nacionalni standard je standard, ki ga sprejme tuj nacionalni organ, pristojen za standarde, in je dosegljiv javnosti.

(4) Drugi standardi so standardi, ki so lahko sprejeti tudi na drugačnih temeljih, kot na primer panožni standardi ali standardi v podjetju.

(5) Mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo in je dosegljiv javnosti.

38. člen
(Tehnično soglasje)

(1) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo.

(2) Evropsko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena o ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za gradnjo, za katero je namenjeno. Evropsko tehnično soglasje podeli organ, pristojen za podelitev tehničnih soglasij.

(3) Evropsko tehnično soglasje se uporablja za naročila gradenj.

39. člen
(Splošna tehnična specifikacija)

Splošna tehnična specifikacija je tehnična specifikacija, določena skladno s postopkom, ki ga priznava Republika Slovenija ali države članice Evropske unije zaradi zagotovitve enotne uporabe v vseh državah članicah Evropske unije. Splošna tehnična specifikacija mora biti objavljena v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

40. člen
(Navedba bistvenih zahtev)

Bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu, je potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.

2.6. Pogoji za priznanje sposobnosti

41. člen
(Objava pogojev za priznanje sposobnosti)

Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje s listinami v pisni ali elektronski obliki.

42. člen
(Pogoji za priznanje sposobnosti)

(1) Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1. da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu;

2. da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno;

3. da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen.

(2) Za izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka je ponudnik dolžan ponudbi priložiti naslednje dokaze:

1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge ustrezne evidence;

2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence;

3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco.

(3) Naročnik mora izločiti iz postopka izbire ponudnika v primerih, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, kot tudi v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu, delavcu naročnika ali drugi osebi, ki lahko vpliva na odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odločitev naročnika glede ponudbe pred, med ali po izbiri ponudnika. Šteje se, da je sum utemeljen, če ga lahko naročnik podkrepi z listinami oziroma izjavami oseb.

(4) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. da ni zoper ponudnika uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja; da poslovanje ponudnika ne vodi izredna uprava; ali da ni bil uveden katerikoli drug postopek podoben navedenim postopkom skladno s predpisi države v kateri ima sedež;

2. da je poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež; ali da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati;

3. da ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane;

4. da je član organizacije ali združenja izvajalcev storitev, ki so predmet javnega naročila, če je članstvo v taki organizaciji ali združenju obvezno po predpisih države, kjer ima ponudnik svoj sedež;

5. druge pogoje potrebne za izvedbo javnega naročila;

6. da ponudniku na katerikoli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika.

(5) Za izpolnjevanje pogojev iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka mora ponudnik priložiti naslednje dokaze:

1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge enakovredne evidence;

2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – potrdilo, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež;

3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco;

4. iz 4. točke prejšnjega odstavka – potrdilo organizacije ali združenja, v katerem je članstvo obvezno;

5. iz 5. točke prejšnjega odstavka – listine, potrdila, izjave in druge dokaze, ki na primeren način dokazujejo izpolnjevanje postavljenih pogojev.

(6) Naročnik sme izločiti iz postopka izbire ponudnika, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz četrtega odstavka tega člena ali če je dal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.

(7) Naročnik ne more zavrniti ponudbe, ki jo je predložil ponudnik, ki ima po predpisih države članice, v kateri ima svoj sedež ali bivališče, pravico opravljati določeno storitveno dejavnost, zato, ker je po predpisih v Republiki Sloveniji mogoče opravljati storitev, ki je predmet javnega naročila, le fizični ali le pravni osebi.

42.a člen
(Ekonomskofinančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti)

(1) Za izpolnjevanje ekonomskofinančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomskofinančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V tem primeru mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da:

1. je ekonomskofinančno sposoben; ali

2. razpolaga z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi.

(2) Če naročnik določi pogoje iz prejšnjega odstavka, mora za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Za dokaze, ki jih mora ponudnik predložiti k ponudbi, da dokaže svojo sposobnost po tem členu, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi ali poda ponudnik sam, in sicer za izpolnjevanje pogojev:

1. iz 1. točke prvega odstavka tega člena – revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja, kadar je potrebno po ponudnikovem nacionalnem pravu take podatke objaviti, ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri poslovna leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij. Naročnik mora v objavi in v razpisni dokumentaciji navesti, katera dokazila iz te točke je izbral in katera druga dokazila, ki dokazujejo ekonomskofinančno sposobnost, mora ponudnik še predložiti. Če ponudnik iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomskofinančno sposobnost dokaže na drug način, ki ustreza dokazovanju posameznega pogoja in katerega naročnik oceni za primernega;

2. iz 2. točke prvega odstavka tega člena – eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom. Naročnik lahko zahteva, da morajo ponudniki predložiti:

a) seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe:

– če so bili kupci naročniki po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda in podpiše pristojni organ;

– če kupci niso bili naročniki po tem zakonu, potrdilo potrdijo ti kupci. Kadar to ni mogoče, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve dela.

V potrdilu o izvedenih gradnjah morajo biti navedeni tudi kraj in kakovost izvedenih del ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določili. Naročnik gradenj lahko določi, da mu naročniki potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;

b) popis ponudnikove razpoložljive tehnične opreme za izvedbo javnega naročila;

c) seznam ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter opis raziskovalnih zmogljivosti;

č) izobrazbene in strokovne kvalifikacije izvajalca storitve oziroma gradnje ter kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;

d) navedbo tehničnega osebja ali strokovnih služb, ki bodo vključeni v ponudnikovo izvedbo naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri ponudniku, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti;

e) pri storitvah in gradnjah, podatke o povprečnem številu zaposlenih delavcev in vodstvenega osebja v zadnjih treh letih;

f) vzorce, opis ali fotografije izdelkov, ki jih bo ponudnik dobavil. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi ustreznosti;

g) certifikate, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost opreme oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi predpisi, specifikacijami in standardi;

h) če gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali če je predmet naročila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Ogled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja kakovosti;

i) druge izkaze v skladu z namenom javnega naročila.

42.b člen
(Tuji ponudniki)

Če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem poglavjem in način preveritve teh listin pripravi minister, pristojen za finance. Seznam se po potrebi spremeni ali dopolni.

42.c člen
(Seznam zainteresiranih dobaviteljev in izvajalcev)

(1) Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in druge z zakonom ustanovljene zbornice z javnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: zbornica) na podlagi javnega poziva pripravijo uradni seznam zainteresiranih dobaviteljev, izvajalcev gradenj ali storitev o izpolnjevanju pogojev iz 1. in 3. točke prvega odstavka in v 1. in 2. točki drugega odstavka 42. člena ter drugega odstavka 42.a člena tega zakona. Na seznam se lahko vpišejo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, tudi izvajalci iz drugih držav. Če zbornica na kakršen koli način sumi, da na seznam vpisani izvajalec zahtevanih pogojev ne izpolnjuje več, ga mora najkasneje v tridesetih dneh od te ugotovitve pisno pozvati, da izpolnjevanje pogojev ponovno dokaže.

(2) Dobavitelj, izvajalec gradnje ali storitev, ki je vpisan v seznamu iz prejšnjega odstavka, lahko za vsako naročilo, v katerem sodeluje, naročniku predloži potrdilo o vpisu, ki ga izda zbornica. V potrdilu morajo biti navedeni pogoji in dokazi, ki so bili podlaga za uvrstitev na seznam. Naročnik mora priznati tudi potrdilo, ki ga izda ustrezni organ druge države članice Evropske unije.

(3) Potrdilo o vpisu iz prejšnjega odstavka velja eno leto in je javna listina.

(4) Vodenje seznama iz prvega odstavka tega člena in izdaja potrdil o vpisu se zaračunavata po ceniku zbornice, na katerega da predhodno soglasje ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Cenik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Urad za javna naročila sporoči državam članicam Evropske unije in Evropski komisiji naslove vseh zbornic, ki vodijo sezname iz tega člena.

(6) Urad za javna naročila sporoči drugim državam članicam Evropske unije, lahko pa tudi drugim državam, če obstaja reciprociteta, naslove inštitucij iz prvega odstavka tega člena, ki jim ponudniki iz teh držav pošiljajo vloge za vpis.

43. člen
(Predložitev dokazil)

(1) Če naročnik zahteva kot dokaz o izpolnjevanju ekonomskih in finančnih pogojev iz 42.a člena tega zakona dokazila, mora v objavi javnega razpisa ali v povabilu k oddaji ponudb natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.

(2) Če naročnik zahteva kot dokaz o izpolnjevanju tehničnih pogojev iz 42.a člena tega zakona dokazila, mora v primeru oddaje javnega naročila za blago in storitve v javnem razpisu ali v povabilu k oddaji ponudb, v primeru oddaje javnega naročila gradnje, pa le v povabilu k oddaji ponudb, natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.

(3) Obseg zahtevanih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti omejen na predmet javnega naročila. Naročnik mora pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnostih.

44. člen
(Nadomestna izjava)

Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko ponudniki nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. V Republiki Sloveniji se izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo šteje za izjavo dano pod prisego.

2.7. Sposobnost za izvedbo javnega naročila

45. člen
(Ugotovitev sposobnosti ponudnika)

(1) Naročnik mora pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu tega zakona. V ta namen sme zahtevati le predložitev listin iz 42. člena tega zakona.

(2) Če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, sposobnosti skladno s prvim odstavkom ne dokaže, naročnik njegovo ponudbo zavrne. V tem primeru lahko naročnik, na način iz prejšnjega odstavka, odda naročilo ponudniku z naslednjo najugodnejšo ponudbo.

46. člen
(Ugotavljanje sposobnosti za podizvajalce)

(1) Naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo javnega naročila lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, v kolikšnem delu bodo izvedbo javnega naročila oddali podizvajalcu. Ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev.

(2) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev iz tega poglavja dokažejo tudi podizvajalci. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.

(3) Za izpolnjevanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev lahko naročnik določi še dodatne pogoje.

47. člen
(Predložitev skupne ponudbe)

(1) Ponudbo lahko predloži skupina izvajalcev. Naročnik ne sme od take skupine zahtevati, da se povežejo v kakšno pravno formalno obliko, da bi predložili skupno ponudbo.

(2) Naročnik lahko zahteva, da predloži skupina izvajalcev pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani in je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila. Pravni akt o skupni izvedbi naročila mora natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila. Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.

(3) Naročnik sme zahtevati od pravnih oseb, da v ponudbi ali v prošnji za sodelovanje navedejo imena in ustrezne strokovne kvalifikacije oseb, ki bodo odgovorne za izvedbo naročila.

(4) Pri skupnih ponudbah se izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Naročnik mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu tega zakona pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji.

48. člen
(Izbira kandidatov)

(1) V prvi fazi omejenega postopka in v postopku s pogajanji mora naročnik izbrati tiste udeležence, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in jih bo v drugi fazi omejenega postopka ali postopka s pogajanji kot kandidate pozval, da predložijo ponudbo oziroma predložijo ponudbo in se udeležijo pogajanj.

(2) Naročnik lahko v postopku izbire dobavitelja ali izvajalca po omejenem postopku določi število kandidatov, ki jih namerava povabiti k oddaji ponudbe, v razponu. Naročnik mora v javnem razpisu objaviti največje in najmanjše predvideno število kandidatov. Razpon se določi glede na naravo predmeta javnega naročila in obsega od najmanj pet do največ dvajset kandidatov. Če je usposobljenih manj kot pet kandidatov, mora naročnik povabiti k oddaji ponudbe vse kandidate. Naročnik ne sme omejevati števila kandidatov tako, da bi s tem neupravičeno omejeval konkurenco.

(3) Če naročnik izvede postopek s pogajanji, povabi najmanj tri kandidate, pod pogojem, da je na predmetnem trgu zadostno število sposobnih kandidatov.

(4) Naročnik v prvi fazi izbere kandidate na podlagi predloženih podatkov, ki skladno z 42., 42.a in 43. členom tega zakona dokazujejo njihov pravni status, ekonomskofinančno, tehnično in kadrovsko sposobnost.

(5) Naročnik mora pred priznanjem sposobnosti leto preveriti skladno s 45. členom tega zakona.

(6) V prvi fazi omejenega postopka in v postopku s pogajanji se za ugotavljanje sposobnosti smiselno uporabljajo določila 41. do 47. člena tega zakona.

2.8. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe

50. člen
(Določitev meril)

(1) Naročnik mora objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji.

(2) Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

(3) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.

(4) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji.

51. člen
(Vrste meril)

(1) Merilo za ocenitev ponudbe je lahko:

1. ekonomsko najugodnejša ponudba ali

2. najnižja cena.

(2) Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila. Merila so lahko naslednja:

1. datum dobave ali zaključka del,

2. tekoči stroški,

3. stroškovna učinkovitost,

4. kakovost,

5. estetske in funkcionalne lastnosti,

6. tehnične prednosti,

7. poprodajne storitve in tehnična pomoč,

8. garancijska doba,

9. obveznosti v zvezi z rezervnimi deli,

10. pogarancijsko vzdrževanje,

11. cena in podobno.

(3) Najnižja cena pomeni, da je edino merilo le najnižja cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. V primeru uporabe tega merila naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen.

52. člen
(Ponudbe v variantah)

(1) Če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev.

(2) Če variantna ponudba ni dopustna, mora naročnik to v objavi in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.

(3) Naročnik ne sme zavrniti predložitve variante zato, ker je bila variantna ponudba sestavljena na podlagi tehničnih specifikacij, določenih s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so privzeti evropski standardi, na podlagi evropskih tehničnih soglasij ali splošne tehnične specifikacije, skladno z 39. členom tega zakona ali v skladu z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami, ki so bile priznane kot primerne za izpolnitev bistvenih zahtev.

(4) Naročnik, ki je dopustil predložitev variantne ponudbe pri oddaji javnega naročila za blago ali storitev, lete ne sme zavrniti izključno iz razloga, da je iz ponudbe razvidno, da gre po vsebini za izvedbo storitve in ne za izvedbo dobave blaga oziroma za dobavo blaga in ne za izvedbo storitve.

53. člen
(Neobičajno nizka cena)

(1) Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.

(2) Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka storitve ali izvedbo gradnje.

(3) Naročnik lahko zavrne ponudbo, ki vsebuje neobičajno nizko ceno zaradi državne pomoči, če se je o tem prej posvetoval s ponudnikom in če ponudnik ni mogel dokazati, da je bila pomoč sporočena Komisiji v skladu s 88. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ali če Evropska komisija zavrnitev odobri. Naročnik, ki zavrne ponudbo v teh primerih, mora o tem obvestiti Evropsko komisijo.

(4) Za naročila, katerih objava se opravi le v Uradnem listu Republike Slovenije, daje mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena Urad za varstvo konkurence.

54. člen
(Dodatna pojasnila in dopustni popravki)

(1) Naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb.

2.9. Roki v postopkih oddaje naročil

55. člen
(Rok za predložitev ponudbe)

(1) Naročnik mora objaviti v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji rok, v katerem je treba predložiti ponudbo. Rok za oddajo ponudbe, določen v objavi in razpisni dokumentaciji, mora biti isti.

(2) Pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, ki je določen v objavi.

(3) Naročnik mora določiti datum in uro za predložitev ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji.

(4) Če ponudnik umakne ponudbo ali jo spremeni po poteku roka ali ne sklene pogodbe, če je bila njegova ponudba izbrana, sme naročnik vnovčiti instrument finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

(5) Ponudnik mora ponudbo v pisni obliki predložiti osebno ali po pošti.

(6) Minister, pristojen za finance, lahko s podzakonskim predpisom določi tudi druge načine predložitve ponudbe, ki morajo zagotoviti:

1. da vsaka ponudba vsebuje vse potrebne elemente za vrednotenje ponudb,

2. da je zagotovljena zaupnost vsebine ponudb do dneva odpiranja ponudb,

3. da v primeru, ko je to potrebno, ponudnik brez odlašanja pisno potrdi predano ponudbo ali pošlje originalno ponudbo,

4. da bodo ponudbe odprte šele po preteku roka za predložitev ponudb.

55.a člen
(Predložitev ponudbe)

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko ponudnik predloži ponudbo v elektronski obliki. Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom. Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni zaznamek.

(2) Naročnikov informacijski sistem mora zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb.

(3) Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, izda natančnejše navodilo o oddaji ponudb v elektronski obliki.

55.b člen
(Ponudba za sklope)

Če je naročnik dovolil, da se lahko ponudba predloži za posamezne sklope, mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.

55.c člen
(Predložitev kopije ponudbe)

Pri oddaji javnih naročil v ocenjeni vrednosti nad 1.000,000.000 tolarjev, ki jo mora naročnik navesti v razpisni dokumentaciji, mora ponudnik, do roka za oddajo ponudb, naročniku predložiti ponudbo in Državni revizijski komisiji posredovati kopijo te ponudbe. Naročnik mora o dokončnosti postopka oddaje javnega naročila obvestiti Državno revizijsko komisijo. V primeru, da v postopku oddaje javnega naročila ni bil vložen revizijski zahtevek, o katerem je odločala Državna revizijska komisija, mora Državna revizijska komisija kopije ponudb vrniti ponudnikom v zaprti kuverti.

56. člen
(Računanje rokov)

(1) Roki za predložitev ponudbe se štejejo od dneva, ko je naročnik poslal zahtevo za objavo javnega razpisa na enotni informacijski portal Urada za javna naročila. Datum odpošiljatve mora biti naveden v objavi.

(2) Če je javni razpis objavljen v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, šteje rok za predložitev ponudbe od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

(3) Zahteva za objavo se pošlje na enotni informacijski portal v elektronski obliki. V Uradnem listu Republike Slovenije mora biti zahteva objavljena najkasneje v 12 dneh od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo ne enotni informacijski portal. Naročnik mora razpolagati z dokazom o datumu, ko je odposlal obvestilo v objavo.

57. člen
(Pravočasna ponudba)

(1) Za pravočasno šteje ponudba, ki je naročniku predložena do datuma in ure, določene v objavi.

(2) Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.

(3) Če je bila ponudba predložena po poteku datuma in ure, navedene v objavi, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.

58. člen
(Določitev roka za predložitev ponudbe)

(1) Rok za predložitev ponudbe mora omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo.

(2) Pri določanju roka za predložitev ponudbe mora naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije, obširnih tehničnih specifikacij, ogled lokacije in podobno.

59. člen
(Splošni rok za predložitev ponudb v odprtem postopku)

(1) Če je naročnik objavil javni razpis za oddajo naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, rok za predložitev ponudb v odprtem postopku ne sme biti krajši od 52 dni od dneva, ko je naročnik odposlal razpis v objavo.

60. člen
(Skrajšani rok za oddajo ponudb v odprtem postopku)

(1) Rok za predložitev ponudb v odprtem postopku, določen v prvem odstavku prejšnjega člena tega zakona, se lahko nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni.

(2) V nobenem primeru rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 22 dni od dneva, ko je bilo naročilo objave odposlano, če je naročnik poslal predhodni razpis, skladno z 67. členom tega zakona in je bila objava poslana po obrazcu za predhodno objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila oziroma Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti, kjer je to potrebno in če so bili izpolnjeni še naslednji pogoji: – da je naročnik poslal predhodno objavo najmanj 52 dni ali največ 12 mesecev, preden je odposlal objavo javnega razpisa, – da je bilo v predhodnem razpisu objavljenih najmanj toliko informacij, kot jih je imel naročnik na razpolago v času predhodnega razpisa.

61. člen
(Roki za sprejem prijav v omejenem postopku in v postopku s pogajanji)

(1) Rok za sprejem prijave za sodelovanje v omejenem postopku in v postopku, ki vključuje pogajanja po predhodni objavi javnega razpisa, vrednost naročila pa zahteva od naročnika, da objavi oddajo naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora biti daljši od 37 dni od dneva, ko je naročnik odposlal povabilo.

62. člen
(Določitev splošnega roka za sprejem ponudb v omejenem postopku)

Rok za pripravo in predložitev ponudb v omejenem postopku ne sme biti krajši od 40 dni od dneva, ko je naročnik odposlal pisno vabilo, če je objava potrebna v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

62.a člen
(Roki za sprejem prijav in ponudb v omejenem postopku in v postopku s pogajanji po predhodni objavi za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju)

(1) Rok za sprejem prijave na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju za sodelovanje v omejenem postopku in v postopku, ki vključuje pogajanja po predhodni objavi javnega razpisa, vrednost naročila pa zahteva od naročnika, da objavi oddajo naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora biti praviloma daljši od 37 dni, vendar ne sme biti krajši od 26 dni od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo. V izjemnih primerih pa rok ne sme biti krajši od 15 dni od dneva, ko je naročnik odposlal zahtevo za objavo pod pogojem, da je bila zahteva za objavo odposlana po elektronski pošti, teleksu ali telefaksu.

(2) Rok za sprejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati.

(3) Če roka iz prejšnjega odstavka ni mogoče dogovoriti, določi rok naročnik. Rok mora biti praviloma daljši od 24 dni, vendar ne sme biti krajši od 10 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb, pri čemer mora naročnik upoštevati, da morajo imeti kandidati pri pripravi ponudbe ustrezen čas za pripravo pravilne ponudbe.

63. člen
(Določitev krajšega roka za sprejem ponudb v omejenem postopku)

(1) Rok za predložitev ponudbe v omejenem postopku, določen v 61. in 62. členu tega zakona, se lahko skrajša na 26 dni od dneva, ko je bilo naročilo objave odposlano, če je naročnik poslal predhodni razpis, skladno z 67. členom tega zakona in je bila objava poslana po obrazcu za predhodno objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila oziroma Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti, kjer je to potrebno in če je naročnik poslal predhodno objavo najmanj 52 dni ali največ 12 mesecev preden je odposlal objavo za naročilo javnega razpisa in če je bilo v predhodnem razpisu objavljenih najmanj toliko informacij, kot jih je imel naročnik na razpolago v času predhodnega razpisa.

(2) Prijava za sodelovanje v postopku za oddajo javnega naročila se lahko pošlje kot pismo, telegram, teleks, telefaks, po elektronski pošti ali se zanj zaprosi po telefonu. Če so bile prijave oddane s telegramom, teleksom, telefaksom, po elektronski pošti ali po telefonu, morajo biti potrjene s pismom, poslanim pred rokom, določenim v 62. členu tega zakona.

(3) Če je mogoče ponudbo pripraviti le na podlagi ogleda lokacije ali po pregledu dopolnilnih dokumentov, mora naročnik rok, neveden v prvem odstavku tega člena, primerno podaljšati.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.

64. člen
(Pogoji za dodatno skrajšanje rokov v omejenem postopku)

(1) Če zaradi nujnosti v omejenem postopku in v postopku s pogajanji ob predhodni objavi razpisa, ni mogoče upoštevati rokov, določenih v 61., 62. in 63. členu tega zakona, lahko naročnik določi naslednje roke: 1. zadnji rok za predložitev prijav za sodelovanje na razpisu ne sme biti krajši od 15 dni od datuma, ko je bil razpis odposlan, 2. zadnji rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 10 dni od datuma povabila za sodelovanje na razpisu.

(2) Če je kandidat zahteval dodatna obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo pravočasno, jih mora naročnik dostaviti najmanj štiri dni pred zadnjim datumom, določenim za prejem ponudb.

(3) Prijave in povabila za sodelovanje na razpisu je treba poslati po najhitrejši možni poti. Če ponudnik pošlje prijavo s telegramom, po teleksu, telefaksu, telefonu ali po elektronski pošti jih mora potrditi s pismom, poslanim pred iztekom roka, določenem v prvem odstavku tega člena.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.

64.a člen
(Rok za oddajo ponudbe po elektronski pošti)

Če naročnik pošlje zahtevo za objavo javnega razpisa po elektronski pošti, se lahko rok za oddajo ponudbe, poslane po elektronski pošti, v odprtem postopku iz 59. člena tega zakona in rok za sprejem prijave, poslane po elektronski pošti, v prvi fazi omejenega postopka ali postopka s pogajanji iz 61. člena tega zakona skrajša za največ sedem dni.

64.b člen
(Roki za predložitev ponudb pod vrednostmi, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti)

Roki za predložitev ponudb in prijav v postopkih oddaje javnih naročil iz 58. do 64. člena tega zakona se lahko v primerih, ko vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, skrajšajo, vendar ne več kot za polovico od rokov, določenih s tem zakonom, pri čemer mora naročnik pri določitvi roka upoštevati:

– predvideni čas potreben za objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila;

– da morajo imeti ponudniki pri pripravi ponudbe oziroma prijave ustrezen čas za pripravo pravilne ponudbe oziroma prijave.

 

2.10. Objava javnega naročila

65. člen
(Način objave)

(1) Vse objave v zvezi z javnimi naročili mora naročnik objaviti na informacijskem portalu Urada za javna naročila. Naročnik pa lahko na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila objavi tudi obvestila o drugih nabavah, ki sicer niso predmet naročanja po tem zakonu. Urad za javna naročila skrbi za posredovanje informacij javnega značaja na svetovnem spletu, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(2) Naročnik mora objaviti javni razpis in druge objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je ocenjena vrednost javnega naročila enaka ali presega vrednost, določeno za posamezne vrste javnih naročil. Objava se opravi v slovenskem jeziku, povzetek pomembnejših elementov razpisa mora biti objavljen v uradnih jezikih Evropskih skupnosti, pri čemer pa šteje za avtentično besedilo le besedilo v slovenskem jeziku. Naročnik sme objaviti razpis ali razpisno dokumentacijo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila, ko je bila odposlana zahteva za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Naročnik mora imeti dokaz o datumu odpošiljatve.

(3) Zahteva za objavo, poslana v objavo v Uradno glasilo Evropskih skupnosti, lahko obsega največ eno stran v tem glasilu ali največ 650 besed.

(4) Naročnik sme objaviti obvestila o javnih naročilih ali natečajih načrtov tudi v drugih sredstvih obveščanja. To lahko stori šele, ko je odposlal zahtevo za objavo na enotni informacijski portal oziroma v Uradno glasilo Evropskih skupnosti, če je potrebna objava tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Tako obvestilo mora vsebovati iste podatke, kot so objavljeni na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila.

(5) Minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, predpiše enotne obrazce za objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki objavljati po tem zakonu.".

66. člen
(Vrste objav)

(1) Vrste objav so:

1. predhodni razpis,

2. javni razpis,

3. obvestilo o oddaji naročila,

4. javni razpis za kvalifikacijo ponudnikov,

5. periodično informativno obvestilo.

(2) Naročnik v omejenem postopku za oddajo naročila objavi javni razpis le v prvi fazi za oddajo ponudb za ugotovitev usposobljenosti, v drugi fazi pa povabi kandidate k oddaji ponudb.

(3) Objava javnega razpisa za kvalifikacijo ponudnikov in objava periodičnega informativnega obvestila se opravi le v primeru oddaje naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.

67. člen
(Predhodni razpis)

(1) Za načrtovana javna naročila blaga ali storitev iz priloge I A tega zakona, ki presegajo okvirno vrednost 750.000 EUR ali znesek, določen v 87. členu tega zakona, mora naročnik najmanj enkrat letno in čim prej po sprejemu proračuna ali finančnega načrta objaviti predhodni razpis. V primeru predhodnega razpisa za storitve naročnik upošteva vse kategorije storitev iz Priloge I A tega zakona, ki jih namerava oddati v naslednjih dvanajstih mesecih oziroma vrednost vsega blaga po vrstah, ki ga namerava nabaviti v naslednjih dvanajstih mesecih, ki sledijo sprejemu proračuna ali finančnega načrta. V predhodnem razpisu za gradnje mora naročnik objaviti bistvene značilnosti javnega naročila gradnje, ki ga namerava oddati.

(2) Naročnik mora predhodni razpis objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

(3) Na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju se lahko predhodni razpis opravi kot periodično informativno obvestilo, skladno z 72. členom tega zakona.

68. člen
(Javni razpis)

(1) Javni razpis mora naročnik objaviti v naslednjih primerih: 1. v primeru oddaje naročila po odprtem postopku, 2. v prvi fazi omejenega postopka, 3. v primeru oddaje naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

(2) Javni razpis mora vsebovati podatke o naročniku, predmetu naročila, pogoje za sodelovanje, merila, čas in kraj dviga razpisne dokumentacije, čas in kraj oddaje ponudb, okvirni datum odločitve o sprejemu ponudbe in navedbo kontaktne osebe, ki nudi dodatne informacije. Vsebovani so lahko tudi drugi podatki, če naročnik ocenjuje, da so potrebni za obveščenost ponudnikov.

69. člen
(Vsebina povabila za oddajo ponudbe v omejenem postopku)

Naročnik mora povabiti izbrane kandidate k predložitvi ponudb istočasno in v pisni ali elektronski obliki obliki. Povabilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

1. naslov, kjer lahko kandidat zahteva razpisno dokumentacijo in dopolnilno dokumentacijo in zadnji rok za tako zahtevo ter navedbo zneska in pogoje plačila za razpisno dokumentacijo,

2. zadnji rok za sprejem ponudb, naslov, na katerega je treba poslati ponudbo in jezik, v katerem mora biti sestavljena ponudba ter kraj in datum odpiranja ponudb, če se ponudbe odpirajo javno,

3. navedbo objave prve faze,

4. seznam listin, ki jih je treba priložiti kot prilogo za preverjanje kandidatovih navedb, ki se nanašajo na izpol njevanje pogojev za sodelovanje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati ali kot dopolnitev podatkov za dokazovanje finančne in poslovne sposobnosti in sposobnosti za izvedbo naročila, ki je predmet razpisa,

5. merila za ocenitev ponudbe, če niso bila določena že v objavi.

69.a člen
(Povabilo za sodelovanje in povabilo k oddaji ponudb v postopku na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju)

V primeru oddaje ponudb v omejenem postopku na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju naročnik povabi kandidate istočasno, s pisnim vabilom ali vabilom, poslanim po elektronski pošti. Povabilu mora biti priložena celotna razpisna dokumentacija, ki vsebuje podatke o:

1. naslovu, kjer lahko kandidati dobijo dodatna obvestila in dokumente, datum, do katerega jih lahko zahtevajo, ter morebitni znesek in način plačila za dodatna obvestila in dokumente;

2. datumu in kraju predložitve ponudb ter navedbo jezika, v katerem morajo biti sestavljene ponudbe;

3. sklic na objavo javnega razpisa na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila ali Uradnem glasilu Evropskih skupnosti;

4. dokumentih, ki morajo biti priloženi ponudbi;

5. merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, če leta niso bila navedena v objavi;

6. drugih posebnih pogojih za udeležbo.

70. člen
(Obvestila o oddaji naročila)

(1) Naročnik mora objaviti izid postopka za oddajo javnega naročila na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila najkasneje v 14 dneh po sklenitvi pogodbe.

(2) Naročniku ni treba ravnati po prejšnjem odstavku, če je bilo javno naročilo oddano po drugem odstavku 19. člena tega zakona in ocenjena vrednost celotnega javnega naročila ne presega vrednosti, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

(3) Če je bila oddaja javnega naročila objavljena tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, je treba opraviti objavo izida postopka za oddajo naročila tudi v tem glasilu. V tem primeru mora naročnik poslati zahtevo za objavo najkasneje v 48 dneh po sklenitvi pogodbe.

(4) Naročnik, ki izvaja dejavnost na področju raziskav ali razvoja po 8. točki Priloge I A tega zakona in oddaja javno naročilo storitve iz Priloge I A ali I B tega zakona in so izpolnjeni razlogi iz 2. točke 110. člena tega zakona, v obvestilu o dodelitvi naročila objavi podatke tako, da navede vrsto storitve, upoštevaje klasifikacijo iz Priloge I A ali I B. Če niso izpolnjeni razlogi za uporabo postopka po 2. točki 110. člena tega zakona, naročnik objavi le povzetek navedbe vrste storitve, ki je predmet javnega naročila. Ne glede na to pa mora naročnik zagotoviti, da so objavljeni podatki tako podrobni, kot so bili navedeni v objavi javnega razpisa na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila. Če je naročnik za oddajo javnega naročila uporabil kvalifikacijski sistem, morajo biti podatki vsaj tako podrobni, kot so navedeni v pisnem poročilu o kvalificiranih dobaviteljih in izvajalcih iz drugega odstavka 80. člena tega zakona. Če so predmet javnega naročila storitve iz Priloge I B tega zakona, mora naročnik v obvestilu za objavo navesti, ali se strinja z njihovo objavo.

(5) Naročniku ni treba objaviti nekaterih informacij o dodelitvi naročila, če bi objava takih podatkov ovirala izvajanje zakona ali bila drugače v nasprotju s širšim družbenim interesom, ali če bi posegala v legitimne gospodarske interese javnih ali zasebnih podjetij, ali posegala v pošteno konkurenco med ponudniki.

71. člen
(Kvalifikacijski sistem)

(1) Naročnik lahko vzpostavi in izvaja kvalifikacijski sistem ugotavljanja sposobnosti dobaviteljev blaga, izvajalcev gradenj ali storitev. V tem primeru mora zagotoviti vsem zainteresiranim dobaviteljem in izvajalcem, da kadarkoli vložijo prijavo za ugotavljanje sposobnosti.

(2) Sistem, ki lahko vključuje različne stopnje preverjanja sposobnosti, mora delovati na podlagi objektivnih meril in drugih pravil, ki jih vnaprej določi naročnik. Naročnik mora uporabiti evropske standarde, kjer je to primerno. Merila in pravila se po potrebi lahko ažurirajo.

(3) Merila in pravila za ugotavljanje sposobnosti morajo biti na voljo zainteresiranim dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj in storitev, če jih leti zahtevajo. Če naročnik ažurira merila in pravila, jih mora posredovati zainteresiranim dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj in ponudnikom storitev. Če naročnik meni, da kvalifikacijski sistem drugih naročnikov izpolnjuje njegove zahteve, mora imena teh naročnikov sporočiti zainteresiranim dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj in storitev.

(4) Naročniki morajo ponudnike obvestiti o svoji odločitvi glede priznanja sposobnosti v razumnem roku. Če naročnik predvideva, da bo odločanje trajalo več kot šest mesecev od predložitve prijave iz prvega odstavka tega člena, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave vlagatelja prijave obvestiti o razlogih, ki upravičujejo podaljšanje roka, ter o datumu, do katerega bo njegova zahteva sprejeta ali zavrnjena.

(5) V času sprejemanja odločitve o priznanju sposobnosti ali ažuriranja meril in pravil, naročnik ne sme:

– določati pogojev upravne, tehnične ali finančne narave za posamezne dobavitelje blaga, izvajalce gradenj in storitev, če isti pogoji ne veljajo za druge;

– zahtevati preskusov ali dokazov, ki pomenijo podvajanje že predloženih objektivnih dokazil.

(6) Naročnik obvesti prijavitelje, katerih vlogo za priznanje sposobnosti je zavrnil, o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev. Razlogi morajo temeljiti na merilih za sposobnost iz drugega odstavka tega člena.

(7) O dobaviteljih blaga, izvajalcev gradenj in storitev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, se vodi pisna evidenca, ki se lahko razdeli na kategorije glede na predmet javnega naročila, za katerega sposobnost velja.

(8) Naročniki lahko priznanje o sposobnosti prekličejo samo iz razlogov na podlagi meril iz drugega odstavka tega člena. O nameri, da bo naročnik preklical priznanje sposobnosti, je treba dobavitelja blaga, izvajalca gradenj ali storitev uradno in v pisni obliki obvestiti vnaprej, skupaj z razlogi, ki upravičujejo predlagano dejanje.

(9) Naročnik mora objaviti obvestilo o kvalifikacijskem sistemu na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če vrednost presega vrednosti, ko so objave potrebne tudi tam. Če sistem traja več kot tri leta, je obvestilo treba objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

72. člen
(Periodično informativno obvestilo)

(1) Če je obvestilo objavljeno v obliki periodičnega informativnega obvestila, se mora obvestilo natančno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano.

(2) V obvestilu mora biti navedeno, da bo naročilo dodeljeno po omejenem postopku ali po postopku, ki vključuje pogajanja, vendar brez naknadne dodatne objave obvestila o razpisu ter povabila vsem zainteresiranim ponudnikom, da se za sodelovanje prijavijo pisno.

(3) Naročniki morajo povabiti vse kandidate, da potrdijo svoj interes za sodelovanje na podlagi natančnih obvestil o konkretnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.

(4) Naročnik lahko objavlja zlasti periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljal informacije, ki so bile že vključene v prejšnje periodično informativno obvestilo, pod pogojem, da je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.

2.11. Odpiranje ponudb

73. člen
(Javno odpiranje ponudb)

Odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka je javno. Naročnik sme zaradi zavarovanja uradne, vojaške ali državne skrivnosti določiti, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo odločitev mora sporočiti v objavi javnega naročila.

74. člen
(Zapisnik o odpiranju ponudb)

(1) Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:

1. zaporedna številka ponudbe;

2. ime ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen;

3. variantne ponudbe, če so dopustne ali ponudbe z opcijami;

4. ponudbena cena in morebitni popusti;

5. pomanjkljivosti ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju;

6. pripombe pooblaščenih predstavnikov ponudnikov.".

 

(2) Naročnik mora ves čas postopka paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti.

(3) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejši postopek odpiranja ponudb v odprtem in omejenem postopku ter postopku s pogajanji in enotni obrazec za vodenje zapisnika o odpiranju ponudb.

75. člen
(Izročitev zapisnika o odpiranju ponudb)

Po končanem postopku odpiranja ponudb naročnik najkasneje v treh dneh pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so oddali ponudbe.

2.12. Oddaja naročila

76. člen
(Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe)

(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

(2) V postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo.

77. člen
(Zavrnitev vseh ponudb)

(1) Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti, vrednost javnega naročila presega vrednosti, določene za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti.

(2) Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno.

78. člen
(Odločitev o oddaji naročila)

(1) Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike.

(2) Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve. Obrazložitev mora vsebovati:

– razloge za zavrnitev njegove ponudbe;

– prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.

Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

(3) Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.

(2) Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila.

79. člen
(Končno poročilo o oddaji naročila)

(1) Naročnik mora sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu. Pisno poročilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

1. ime in naslov naročnika;

2. predmet ter ocenjeno in pogodbeno vrednost naročila;

3. imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev;

4. imena ponudnikov, ki jim je bila priznana sposobnost in obrazložitev za njihovo izbiro;

5. ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro ponudbe;

6. vsak del izvedbe naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec, če je poznan;

7. pri oddaji naročila po postopku s pogajanji okoliščine, ki so utemeljevale izvedbo postopka s pogajanji.

(2) Evropska komisija lahko zahteva, da ji naročnik posreduje poročilo delno ali v celoti.

80. člen
(Zavrnitev vloge za kvalifikacijo)

(1) Naročnik mora predlagatelja, katerega prošnjo za kvalifikacijo je zavrnil, obvestiti o svoji odločitvi in o razlogih za zavrnitev. Razlogi za zavrnitev lahko temeljijo izključno na merilih za kvalifikacijo.

(2) Pisno poročilo o kvalificiranih dobaviteljih in izvajalcih mora naročnik hraniti. Lahko ga razdeli v kategorije, skladno z vrsto naročila, za katerega kvalifikacija velja.

81. člen
(Izključitev kandidata s seznama kvalificiranih ponudnikov)

Naročnik lahko izključi kandidata s seznama kvalificiranih ponudnikov le iz razlogov, ki temeljijo na vnaprej postavljenih merilih. O tem, da je kvalificirani ponudnik izključen iz seznama, mora naročnik predhodno pisno obvestiti dobavitelje in izvajalce, poleg tega mora navesti tudi razloge, ki opravičujejo izključitev ponudnika iz seznama kvalificiranih ponudnikov.

2.13. Elektronska dražba

81.a člen
(Elektronska dražba)

(1) Elektronsko dražbo lahko naročnik uporabi v odprtem postopku, omejenem postopku ali v postopku s pogajanji po predhodni objavi v skladu s prvo točko tretjega odstavka 20. člena tega zakona in če ocenjena vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, ko mora naročnik objaviti javno naročilo tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

(2) Elektronska dražba se izvede po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb z uporabo avtomatiziranih metod vrednotenja.

(3) Naročnik mora možnost izvedbe elektronske dražbe objaviti na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila v objavi javnega razpisa.

(4) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik, ki določa vrste, vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo elektronske dražbe in druge elemente v zvezi z izvajanjem elektronske dražbe.".

3. POSEBNE DOLOČBE ZA ODDAJO NAROČILA ZA BLAGO, GRADNJE IN STORITVE IN ZA ODDAJO NAROČILA ZA BLAGO, GRADNJE IN STORITVE NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM IN TELEKOMUNIKACIJSKEM PODROČJU

3.1. Naročanje blaga

82. člen
(Opredelitev predmeta naročila blaga)

(1) Predmet naročila, ki je opredeljen v tem poglavju, je nakup, najem in zakup blaga z možnostjo nakupa ali brez te možnosti ali nakup na obroke. Vrste blaga, ki so predmet naročanja po tem poglavju, predpiše minister, pristojen za finance.

(2) Naročilo blaga lahko vsebuje tudi naročilo storitve, če je storitev nujno vezana na dobavo blaga, kot na primer montaža, prevoz, zavarovanje ali druge storitve na lokaciji, ki jo določi naročnik.

(3) Če naročnik podeli osebi, ki ni naročnik po tem zakonu, posebno ali izključno pravico za izvajanje gospodarske javne službe, mora taka pogodba ali drug akt določati, da ta oseba pri nabavah blaga za izvajanje gospodarske javne službe upošteva načelo prepovedi diskriminacije po nacionalni pripadnosti, državljanstvu ali sedežu dobavitelja.

83. člen
(Objava naročila)

Naročnik mora objaviti naročilo za nabavo blaga tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je ocenjena vrednost naročila enaka ali večja od:

1. 200.000 posebnih pravic črpanja, razen za javna naročila blaga, določenega v predpisu iz prvega odstavka prejšnjega člena;

2. 130.000 posebnih pravic črpanja za nekatere naročnike, ki so posebej določeni v seznamu iz četrtega odstavka 2.a člena tega zakona ali če je naročnik s področja obrambe in je predmet javnega naročila blago, navedeno v predpisu iz prvega odstavka prejšnjega člena.

84. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)

Poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena tega zakona, sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:

1. ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo materiala, opreme, inštaliranega ali drugega blaga ali kot povečanje obsega obstoječega materiala, opreme, postavitev ali drugega blaga in bi zamenjava dobavitelja naročnika prisilila, da nabavi blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem. Dodatna naročila so omejena najdalj na obdobje treh let od dneva sklenitve pogodbe na podlagi izvedenega javnega razpisa,

2. če je blago namenjeno izključno le za potrebe raziskave, poskusa, študije ali razvoja, ne da bi naročnik s tem blagom skušal nadalje karkoli zaslužiti ali si povrniti stroške raziskave ali razvoja.

85. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)

Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi skladno z določbami drugega odstavka 20. člena tega zakona.

3.2. Naročanje gradenj

86. člen
(Opredelitev predmeta naročila gradnje)

Predmet javnega naročila za gradnje je:

1. izvedba dela,

2. projektiranje in izvedba del, povezanih z določenimi dejavnostmi, navedenimi v prilogi številka II, ki je sestavni del tega zakona,

3. izgradnja objekta visoke ali inženirske gradnje, ki sama po sebi izpolnjuje svojo gospodarsko in tehnično funkcijo ali izvedba gradnje, ne glede na način izvedbe, ki ustreza zahtevam naročnika.

87. člen
(Objava naročila)

(1) Naročnik mora objaviti naročilo za oddajo gradenj tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:

1. 5,000.000 posebnih pravic črpanja: – za gradnjo,

2. 5,000.000 EURO: – za gradnjo, ki se odda po prvem odstavku 88. člena tega zakona.

(2) Naročnik mora objaviti takoj po sprejetju proračuna s predhodnim razpisom predvidena naročila za oddajo gradenj, če vrednost gradenj presega vrednosti iz prejšnjega odstavka.

88. člen
(Oddaja naročila v primeru sofinanciranja)

(1) Določila tega zakona se uporabljajo tudi za izvedbo tiste gradnje, ki jo sofinancira naročnik po tem zakonu in sofinanciranje znaša več kot 50 odstotkov vrednosti gradnje.

(2) Določila prvega odstavka se uporabljajo za naročila, ki so povezana z gradbenimi deli za bolnišnice, za objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, za šolske in univerzitetne zgradbe ter zgradbe, ki se uporabljajo za upravne namene ter za gradnje na področju nizkih gradenj, skladno s prilogo II.

89. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)

Poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena tega zakona, sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:

1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu del ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo:

a) ko takšnih dodatnih del ali storitev ni mogoče teh- nično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo nepremostljive ovire za naročnika ali

b) ko so gradnje ali storitve, čeprav bi jih lahko naroč- nik oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila, nujno po- trebne za nadaljnje faze izvedbe, pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 50% zneska glavnega naročila;

2. če gre za nove storitve ali gradnje, ki so ponovitev podobnih storitev ali gradenj in jih izvaja isti izvajalec, ki mu je oddal naročnik prejšnje naročilo, vendar pod pogojem, da take storitve ali gradnje ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo oddano prvo naročilo po javnem razpisu. Naročnik mora že v prvi objavi razpisa navesti navedeno možnost. Naročnik lahko odda naročilo po tej točki le, če še niso pretekla tri leta od sklenitve prve pogodbe.

90. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)

Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi v primerih iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in naročilo, kjer je gradnja vključena ali opravljena izključno za potrebe razvoja, poskusa ali raziskave in ni namenjena poslovnim potrebam naročnika ali nadomestilu stroškov raziskave ali razvoja.

91. člen
(Izpolnjevanje posebnih pogojev za oddajo naročila)

(1) Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede, kateri pristojni organ daje ustrezna veljavna obvestila glede obveznosti, katerih izpolnjevanje je povezano z določbami o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji, veljavnimi v Republiki Sloveniji.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora naročnik od ponudnikov ali kandidatov zahtevati, da pri sestavljanju svojih ponudb izrecno navedejo, da so upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev. Naročnik mora na upoštevanje predpisov s strani ponudnika ali kandidata še posebej paziti, če nenormalno nizka ponudba izhaja iz neupoštevanja navedenih predpisov.

92. člen
(Posebni primeri naročanja gradenj)

(1) Če je predmet javnega naročila povezan z načrtovanjem in izgradnjo po urbanističnem načrtu, kjer mora zaradi obsega, zahtevnosti in predvidenega trajanja potrebnega dela načrtovanje od začetka temeljiti na tesnem skupinskem sodelovanju predstavnikov naročnikov, strokovnjakov in izvajalcev, odgovornih za izvajanje del, se lahko sprejme poseben postopek oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca, ki se bo najustrezneje vključil v to skupino.

(2) Naročnik mora vključiti v javni razpis zlasti čim bolj točen opis predvidenih gradenj, da si zainteresirani izvajalci lahko ustvarijo kar se da točno predstavo o projektu. Naročnik pri tem v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji še posebej skrbno navede zahteve glede izpolnjevanja pogojev iz 42. in 43. člena tega zakona, ki jih mora izpolnjevati osebje, za tehnično opremljenost in finančno stanje kandidatov.

(3) Ko je takšen postopek sprejet, uporabijo naročniki splošne predpise za objavo v zvezi z omejenim postopkom in pogoji za izbiro kandidatov iz 42. in 43. člena tega zakona.

3.3. Naročanje storitev

93. člen
(Opredelitev predmeta naročila storitve)

(1) Predmet naročila storitev so storitve, navedene v prilogi I A in I B, ki sta sestavni del tega zakona in to:

1. storitve, ki jih financira naročnik z več kot 50 odstotki, prejemnik pa ni naročnik po tem zakonu,

2. storitve, navedene v seznamu storitev, v prilogi številka I B,

3. storitve iz 8. točke v seznamu storitev, v prilogi številka I A,

4. telekomunikacijske storitve iz 5. točke v prilogi številka I A.

(2) Predmet naročila storitev so tudi storitve, navedene v seznamu storitev I A, razen storitev, opredeljenih v 3. in 4. točki prejšnjega odstavka.

94. člen
(Storitve, za katere se zakon ne uporablja)

(1)Zakon se ne uporablja:

– za storitve, ki so navedene v 2. členu tega zakona,

 – za nakup ali najem zemljišča, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane; vendar pa je predmet naročila sklenitev pogodbe o finančni storitvi (kredit, posojilo) za najem ali nakup, ki se sklepa v kakršni koli obliki istočasno, pred ali po sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu,

– za nakup, razvoj, produkcijo in koprodukcijo radijskega in televizijskega programa ali časa za oddajanje programa,

– če je delež sofinanciranja naročnika manjši od 50% celotne vrednosti storitve,

– za arbitražo in pomiritev,

– za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih inštrumentov in storitve Banke Slovenije,

– za pogodbe o zaposlitvi,

– za storitve razvoja in raziskav, razen v primerih, ko korist od raziskave uporabi izključno naročnik za svoje potrebe in pod pogojem, da to storitev naročnik v celoti plača.

(2) Izjema iz četrte alinee prejšnjega odstavka ne velja za naročnike na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.

95. člen
(Določitev spodnje vrednosti za storitve)

Naročnik mora objaviti javno naročilo za storitve v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:

1. 200.000 EURO za storitve:

– po 1. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,

– po 2. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,

 – po 3. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,

– po 4. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona.

2. 130.000 posebnih pravic črpanja za:

– storitve, navedene v dodatku I A, razen storitev po 3. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,

– storitve, ki jih naročajo neposredni uporabniki državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti.

3. 200.000 posebnih pravic črpanja:

– za vsa naročila, razen za naročila, navedena v drugi alinei prejšnje točke tega člena.

96. člen
(Oddaja naročila z natečajem)

(1) Naročnik odda naročilo z natečajem v primerih oddaje naročila na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja, arhitekture, gradbeništva, inženiringa, oblikovanja in informatike in lahko obsega tudi nadaljnjo izdelavo tistih sestavnih delov projektne dokumentacije, za katere se z natečajem išče idejna zasnova.

(2) Načrt ali program, za katerega se podeli nagrada ali se odda brez podelitve nagrade, mora izbrati neodvisna žirija. V žiriji smejo sodelovati le fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če naročnik zahteva od udeležencev natečaja še dodatna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije najmanj enaka strokovna znanja in izkušnje.

(3) Žirija mora biti samostojna pri sprejemanju svoje odločitve. Udeležba na natečaju mora biti anonimna. Odločitev žirije mora biti sprejeta izključno na podlagi meril iz 51. člena tega zakona.

97. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)

Poleg primerov, naštetih v prvem odstavku 20. člena tega zakona, sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:

1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu del ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo:

a) ko takšnih dodatnih storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo nepremostljive ovire za naročnika ali

b) ko so storitve čeprav bi jih lahko naročnik oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila, nujno potrebne za nadaljnje faze izvedbe, pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 50% zneska glavnega naročila;

2. če gre za nove storitve, ki so ponovitev podobnih storitev in jih izvaja isti izvajalec, ki mu je oddal naročnik prejšnje naročilo, vendar pod pogojem, da take storitve ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo oddano prvo naročilo po javnem razpisu. Naročnik mora že v prvi objavi razpisa navesti navedeno možnost. Naročnik lahko odda naročilo po tej točki le, če še niso pretekla tri leta od sklenitve prve pogodbe;

3. ko se določeno naročilo oddaja na podlagi natečaja načrtov in ga je treba dodeliti enemu kandidatu ali enemu od več uspešnih kandidatov. Če je več kandidatov, mora naročnik povabiti na pogajanja vse uspešne kandidate.

98. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi)

Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi v primeru, skladno z tretjim odstavkom 20. člena tega zakona in če je narava storitev, še zlasti intelektualnih storitev in storitev, ki sodijo v 6. kategorijo storitev iz priloge I A, takšna, da ni mogoče specificirati naročila s tako natančnostjo, da bi se lahko naročilo dodelilo z izbiro najugodnejše ponudbe po odprtem postopku ali omejenem postopku.

99. člen
(Natečaj kot sestavni del druge storitve)

(1) Predmet naročila po tem zakonu so natečaji načrtov, ki so sestavni del postopka za oddajo naročila za storitve, navedene v:

– prilogi I B,

– prilogi I A, razen storitev glasovne telefonije, radiotelefonije, paginga in satelitskih storitev iz 5. točke priloge I A.

(2) Glede objav naročil storitev po tem členu tega zakona se uporabljajo vrednosti, navedene v 95. členu tega zakona.

100. člen
(Natečaj kot samostojna storitev)

(1) Predmet naročila po tem zakonu so tudi samostojni natečaji načrtov s podelitvijo nagrade in plačil udeležencem, v naslednjih primerih storitev:

– iz priloge I B,

– iz priloge I A, razen storitev glasovne telefonije, radiotelefonije, paginga in satelitskih storitev iz 5. točke priloge I A.

(2) Glede objav naročil storitev po tem členu se uporabljajo vrednosti, navedene v 95. členu tega zakona.

101. člen
(Uporaba določb za storitve)

(1) Če so predmet javnega naročila hkrati blago in storitve, se za presojo uporabijo določbe, ki urejajo postopek oddaje javnega naročila za blago ali za storitve glede na to, ali ima večjo vrednost blago ali storitev, ki se naroča.

(2) Za oddajo javnih naročil, katerih predmet so storitve, navedene v prilogi I B tega zakona, ali če naročnik naroča tako storitev iz priloge I A in I B tega zakona in je vrednost storitev iz priloge I B večja od vrednosti storitev iz priloge I A, se uporabljajo le določbe 31. do 40. člena tega zakona.

(3) V primeru dvoma, ali je vrednost storitve iz priloge I A večja ali enaka vrednosti storitve iz priloge I B, veljajo za oddajo javnega naročila določila drugega odstavka tega člena.

Obvestilo o oddaji storitve

102. člen
(Obvestilo o oddaji storitve)

(1) Če naročnik dodeli storitev, mora obvestilo o oddaji poslati v objavo na enotni informacijski portal Urada za javna naročila in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti, če presega vrednosti, navedene v 95. členu tega zakona.

(2) Ne glede na splošna določila o objavi, mora biti obvestilo o oddaji naročila za storitev objavljeno na naslednji način:

1. v primeru objave naročila za storitve iz priloge I A, skladno z določili 31. do 36. člena tega zakona, 46. do 48. člena tega zakona in 65. do 72. člena tega zakona, s tem, da mora biti obvestilo odposlano v objavo najkasneje 48 dni po sklenitvi pogodbe,

2. v primeru natečaja načrtov, skladno z določili 65. do 72. člena tega zakona, s tem, da mora biti obvestilo odposlano v objavo najkasneje 48 dni po zaključku natečaja.

(3) Če so predmet oddaje javnega naročila storitve, navedene v prilogi I B tega zakona in vrednost presega vrednosti iz 95. člena tega zakona, mora naročnik v obvestilu iz prvega odstavka tega člena navesti, ali se strinja z objavo.

3.4. Oddaja naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju

Predmet naročila

103. člen
(Osebna veljavnost)

(1)Oddaja javnih naročil, ki jih izvajajo naročniki, določeni v tem poglavju, se izvaja po določbah tega zakona, če v tem poglavju ni drugače določeno. Naročniki na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju so osebe, ki opravljajo dejavnost na enem izmed naslednjih področij:

1. oskrbovanje ali delovanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo:

– pitne vode,

– elektrike,

– plina in toplote

– ali dobava pitne vode, elektrike, plina ali toplote do takšnih omrežij;

2. izraba geografskega območja za namen:

– iskanja ali črpanja nafte in plina ter iskanja ali izkopavanja premoga ali drugih‚ trdih goriv,

– izgradnje, obratovanja in oskrbovanja letališča, morskega ali rečnega pristanišča ali drugih terminalnih objektov za prevoznike v zračnem, pomorskem ali rečnem transportu;

3. delovanje omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železniškega transporta, avtomatiziranih sistemov, avtobusa in telegrafije. Pri transportnih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev zagotavlja v skladu s pogoji delovanja, kot so na primer oskrbovanje cest, razpoložljivost ali pogostost storitve in so ti pogoji določeni v posebnih predpisih, ki jih je sprejel pristojni organ;

4. oskrbovanje ali delovanje javnih telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanje ene ali več javnih telekomunikacijskih storitev, razen za naročila, ki jih naročniki, ki opravljajo navedeno dejavnost, dodelijo za nakupe, ki so namenjeni izključno temu, da se usposobijo za zagotavljanje ene ali več telekomunikacijskih storitev in če lahko druge organizacije prosto ponujajo enake storitve na istem geografskem območju in pod bistveno enakimi pogoji.

(2) Po določbah tega poglavja ravnajo tudi naročniki iz prvega odstavka 2.a člena tega zakona, če opravljajo dejavnosti iz tega člena.

104. člen
(Nosilci posebnih ali izključnih pravic)

(1) Če državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil podeli s splošnim ali posamičnim aktom posebne ali izključne pravice za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena tega zakona osebi, ki ni naročnik po 2.a členu tega zakona, mora prejemnik take pravice pri nabavi blaga, storitev in gradenj ravnati kot javni naročnik po tem zakonu, ko opravlja dejavnost iz prejšnjega člena.

(2) Posebna ali izključna pravica po tem zakonu pomeni pravico, ki jo podeli državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil s splošnim, posamičnim ali drugim aktom in katerega namen ali posledica je omejitev pravic izvajanja dejavnosti iz 103. člena tega zakona na enega ali več, vendar omejeno število oseb, če pri tem druge osebe, ki te pravice nimajo, na istem geografskem področju, iste dejavnosti pod vsebinsko enakovrednimi pogoji, ne morejo opravljati.

(3) Šteje se, da je oseba prejemnik posebne in izključne pravice, zlasti v primerih, ko:

– izvaja dejavnosti iz 103. člena tega zakona kot gospodarsko javno službo;

– lahko za izgradnjo omrežij ali naprav, določenih v prejšnjem členu tega zakona, izkoristi postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice drugega ali lahko postavi omrežje na javno cesto, pod njo ali nad njo;

– v primeru iz 1. točke prejšnjega člena tega zakona dobavlja pitno vodo, elektriko, plin ali toploto omrežju, ki ga upravlja druga oseba.

(4) Za vprašanja, ki v tem poglavju niso izrecno urejena drugače, se uporabljajo ostale določbe tega zakona.

(5) Naročniki iz tega člena so uvrščeni na seznam iz četrtega odstavka 2.a člena tega zakona.

105. člen
(Zagotovitev enakih pogojev)

Zagotavljanje storitev javnega avtobusnega prevoza po tem zakonu ne šteje za dejavnost, ki je opredeljena v 3. točki 103. člena tega zakona, če lahko drugi izvajalci prosto opravljajo iste storitve na istem območju pod enakimi pogoji.

106. člen
(Določitev izjem)

Če naročnik iz 103. člena tega zakona s pitno vodo, električno energijo, plinom ali toploto oskrbuje javno omrežje, se to ne šteje kot dejavnost iz 103. člena tega zakona v naslednjih primerih:

(a) v primeru pitne vode ali električne energije:

– če naročnik proizvaja pitno vodo ali električno energijo zato, ker je njuna poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v 103. členu tega zakona in

– je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe tega naročnika in ne presega 30% njegove celotne količine proizvedene pitne vode ali električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom;

(b) v primeru plina ali toplote:

– če je proizvodnja plina ali toplote s strani naročnika neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v 103. členu in

– je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20% prometa takega naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

107. člen
(Dodatna naročila)

Predmet javnega naročila na vodnem področju so tudi naslednja naročila:

1. ki so povezana s projekti vodnega inženirstva, irigacijo ali izsuševanjem zemljišč, če količina vode, namenjene za dobavo pitne vode, pomeni več kot 20% celotne količine vode, ki se jo zagotavlja s tem projektom ali irigacijo ali izsuševalnimi napravami,

2. ki so v zvezi z ravnanjem z odpadnimi vodami ali njihovim čiščenjem,

3. javni natečaji, ki se organizirajo v zvezi s 1. in 2. točko tega člena.

108. člen
(Oddaja naročila pridruženemu ali mešanemu podjetju)

Če naročnik odda javno naročilo na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, pridruženemu ali mešanemu podjetju, skladno s 6. točko 109. člena tega zakona, mora dostaviti Evropski komisiji na njeno zahtevo naslednje podatke:

1. ime podjetja,

2. vrsto in vrednost naročila storitve,

3. dokaze, za katere Evropska komisija meni, da so potrebni, da je razmerje med podjetjem, ki mu je bilo naročilo dodeljeno, in naročnikom v skladu z zahtevami, opredeljenimi v tem zakonu.

109. člen
(Naročila, za katera se ta zakon ne uporablja)

Poleg naročil, ki niso predmet tega zakona po 2. členu tega zakona, se ta zakon na področju javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju ne uporablja za naročila:

1. ki jih naročnik, pristojen za oskrbovanje ali delovanje javnih telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanje javnih telekomunikacijskih storitev dodeli za nakup, namenjen izključno temu, da se usposobi za zagotavljanje ene ali več telekomunikacijskih storitev in kadar lahko druga organizacija prosto ponuja enake storitve na istem geografskem območju in po bistveno enakih pogojih. Naročnik mora sporočiti Evropski komisiji na njeno zahtevo vsako storitev, ki jo šteje kot izjemo iz te točke,

2. ki jih naročnik dodeli za nakup vode,

3. ki jih naročnik dodeli za dobavo elektrike ali goriva za proizvodnjo energije,

4. javni natečaj za načrte, ki jih naročnik dodeli ali organizira v drug namen, kot je opredeljen v 103. členu tega zakona,

5. za opravljanje dejavnosti iz 103. člena tega zakona v drugi državi, ki ni članica Evropske skupnosti, pod pogojem, da ne vključuje fizične uporabe omrežja ali geografskega območja v državah Evropskih skupnosti,

6. storitve, ki jih naročnik dodeli mešanemu podjetju, ki ga je ustanovilo več naročnikov zaradi izvrševanja določene dejavnosti na področju:

a) oskrbovanja ali delovanja stalnih omrežij, ki so namenjene zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom ali razdelitvijo pitne vode, elektrike, plina in toplote ali dobave pitne vode, elektrike, plina ali toplote do takšnih omrežij,

b) izrabe geografskega območja za oskrbovanje letališč, morskih pristanišč ali drugih terminalov za prevoze v zračnem ali pomorskem prevozu,

c) delovanja omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železniškega prevoza, avtomatiziranih sistemov, avtobusa in telegrafije. Šteje se, da prevozno omrežje obstaja, če se storitev zagotavlja v skladu s pogoji delovanja, kot so oskrbovanje cest, razpoložljivost ali pogostost storitve in jih je predpisal organ, pristojen za promet,

č) oskrbovanja ali delovanja javnih telekomunikacijskih omrežij ali zagotavljanju telekomunikacijskih storitev,

7. storitev, ki jo naročnik dodeli odvisni družbi ali družbi, nastali na podlagi pogodbe o skupnem vlaganju. Odvisna družba v tem primeru pomeni vsako podjetje, katerega zaključni račun je skladno z računovodskimi standardi konsolidiran z računom naročnika, če pa naročniku ni treba izdelati konsolidirane bilance, šteje za odvisno družbo vsako podjetje, na katerega ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, skladno z drugim odstavkom 2.a člena tega zakona, prav tako pa tudi podjetje, ki bodisi, da ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika bodisi da je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, in sicer na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje. Pri oddaji je treba upoštevati pogoj, da je odvisna družba ali družba, ki so jo ustanovili naročniki z namenom skupnega vlaganja za izvajanje ene ali več dejavnosti iz 103. člena tega zakona pri poslovanju z naročnikom iz 103. člena tega zakona, od katerega je odvisna ali njegovo odvisno družbo, dosegla najmanj 80% povprečnega prihodka v Republiki Sloveniji ali državah članicah Evropske unije.

109.a člen
(Povabilo za sodelovanje)

Naročnik lahko opravi povabilo za sodelovanje z javnim razpisom, kot periodično informativno obvestilo ali z obvestilom o izvedbi postopka po kvalifikacijskem sistemu.

110. člen
(Oddaja naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave)

Naročnik lahko odda naročilo brez predhodne objave javnega razpisa v naslednjih primerih:

1. če na postopek s predhodnim javnim pozivom za predložitev ponudb ne dobi ponudb ali primernih ponudb pod pogojem, da se prvotni pogoji naročila bistveno ne spremenijo,

2. če je cilj naročila samo raziskava, poskus, študija ali razvoj in ne zagotavljanje dobička ali nadomestilo stroškov raziskave in razvoja, in če oddaja takega naročila ne določa ali omejuje nadaljnje oddaje naročil, kjer je treba zagotoviti konkurenco med ponudniki,

3. če lahko zaradi umetniških in tehničnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev,

4. dokler je nujno potrebno, če nastopijo razlogi, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, zaradi izredne nujnosti pa je javno naročilo neizogibno treba oddati in ni mogoče spoštovati rokov za izvedbo postopka oddaje javnega naročila,

5. ko gre za naročilo blaga pri dodatnih nabavah prvotnega dobavitelja, ki so namenjena za delno nadomestilo izdelkov, materiala ali inštalacij ali kot povečanje obsega obstoječih izdelkov, materiala ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja ali izvajalca storitev prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem,

6. za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah,

7. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno dodeljenem projektu ali v prvem javnem naročilu, ki pa so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu gradenj ali storitev, ki izvaja prvotno naročilo:

a) ko takšnih dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo velike neprijetnosti za naročnika ali

b) ko so gradnje ali storitve nujno potrebne za nadaljnje faze izvedbe, čeprav bi jih lahko naročnik oddal ločeno od izvedbe prvotnega naročila, pri tem pa celotna ocenjena vrednost ne sme presegati 50% zneska glavnega naročila,”.

8. če gre za nove gradnje, ki so ponovitev podobnih storitev ali gradenj in jih izvaja isti izvajalec, ki mu je oddal naročnik prejšnje naročilo, vendar pod pogojem, da take storitve ali gradnje ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo oddano prvo naročilo po javnem razpisu. Naročnik mora že v prvi objavi razpisa navesti navedeno možnost, pri čemer mora opozoriti tudi, da bo pri izbiri upošteval skupne ocenjene stroške poznejših gradenj,

9. za nabave, ko se nabavlja blago zaradi ugodne priložnosti, ki traja zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od tržne cene,

10. za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja, ki preneha poslovati ali, ki gre v dokončno likvidacijo ali od stečajnega upravitelja, če se s tem strinjajo ostali upniki, skladno s predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji,

11. če je naročilo storitve del nadaljnjega natečaja načrtov, ki je izveden skladno s tem zakonom in mora biti oddan enemu ali več dobitnikom tega natečaja. Naročnik mora v tem primeru povabiti vse sodelujoče na pogajanja,

12. za pogodbe, oddane na podlagi okvirnega sporazuma, skladno z 19. členom tega zakona.

111. člen
(Naročila, povezana z nakupom zaradi nadaljnje prodaje)

(1) Določila tega zakona ne veljajo za naročila, ki se oddajajo z namenom nadaljnje prodaje ali oddaje v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik nima izključne ali posebne pravice za nadaljnjo prodajo ali oddajo v najem predmeta naročila in ga lahko druge osebe prodajajo ali oddajajo v najem pod enakimi pogoji.

(2) Naročnik mora na zahtevo Evropske komisije sporočiti vse kategorije izdelkov in dejavnosti, ki se štejejo za izključene na podlagi prvega odstavka tega člena.

112. člen
(Določitev spodnje vrednosti naročila)

Naročnik mora objaviti javno naročilo za blago, gradnje in storitve na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:

1. če naročnik opravlja dejavnost na področju telekomunikacij:

a) 600.000 EURO za naročanje blaga ali storitev,

b) 5,000.000 EURO za naročilo gradnje;

2. če naročnik opravlja dejavnost na področju črpanja, prenosa ali distribucije pitne vode, električne energije, oskrbe letališč, mestnega avtobusa, trolejbusa, tramvaja, podzemne železnice, oskrbe morskih ali drugih terminalov:

a) 400.000 posebnih pravic črpanja za naročanje blaga ali storitev, navedenih v prilogi I A, razen storitev, ki so navedene v 3. in 4. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,

b) 400.000 EURO za naročilo storitve, ki ni opredeljena v prejšnji podtočki tega člena,

c) 5,000.000 posebnih pravic črpanja za naročilo gradenj;

3. če naročnik opravlja dejavnost prenosa in distribucije plina ali toplote ali se ukvarja s pridobivanjem in predelavo nafte, plina ali trdih goriv in železniških storitev:

a) 400.000 EURO za naročilo blaga ali storitve,

b) 5,000.000 EURO za naročilo gradnje.

113. člen
(Določitev spodnje vrednosti za javni natečaj)

Naročnik mora objaviti javno naročilo za oddajo natečajev po tem členu, ki so organizirani kot del postopka, ki vodi k oddaji naročila za storitev na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je spodnja ocenjena vrednost naročila naslednja:

1. 600.000 EURO, če naročnik opravlja dejavnost na področju telekomunikacij.

2. če naročnik opravlja dejavnost na področju črpanja, prenosa ali distribucije pitne vode, električne energije, oskrbe letališč, prevozov mestnega avtobusa, trolejbusa, tramvaja ali podzemne železnice, oskrbe morskih ali drugih terminalov:

a) 400.000 posebnih pravic črpanja za naročanje blaga ali storitev, navedenih v prilogi I A, razen storitev, ki so navedene v 3. in 4. točki prvega odstavka 93. člena tega zakona,

b) 400.000 EURO za naročilo storitve, ki ni opredeljena v prejšnji podtočki tega člena.

3. 400.000 EURO za naročilo blaga ali storitve, če naročnik opravlja dejavnost prenosa in distribucije plina ali toplote, ki se ukvarja s pridobivanjem nafte, plina ali trdih goriv in železniških storitev.

114. člen
(Prepoved omejitve sodelovanja)

(1) Pravica do sodelovanja v natečaju ne sme biti omejena na ozemlje ali del ozemlja države, ali na dejstvo, da je udeleženec natečaja pravna ali fizična oseba. Pravila za organizacijo natečajev morajo biti v skladu z zahtevami tega člena in jih je treba sporočiti tistim, ki se zanimajo za sodelovanje na natečaju.

(2) Če so natečaji omejeni le na ožje število sodelujočih, mora naročnik določiti jasna in nediskriminacijska merila izbire. Število sodelujočih povabljenih kandidatov mora zadostovati za zagotovitev dejanske konkurence.

(3) Žirija, ki ocenjuje prispele predloge, mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od sodelujočih na natečaju. Če je podana posebna zahteva, da udeleženci natečaja izpolnjujejo določeno strokovno kvalifikacijo, mora najmanj polovica članov žirije imeti isto ali enakovredno strokovno kvalifikacijo.

(4) Žirija mora biti pri svojih odločitvah in mnenjih avtonomna. Odločitve mora sprejeti na podlagi anonimno predloženih projektov in le na podlagi meril, ki so bila navedena v objavi natečaja in v razpisni dokumentaciji, skladno z 51. členom tega zakona.

115. člen
(Objava periodičnega informativnega obvestila)

(1) Periodično informativno obvestilo objavi naročnik vsaj enkrat letno, če je ocenjena vrednost vseh nabav, gradenj ali storitev:

1. 750.000 EUR, če je predmet naročila blago, pri čemer se upošteva skupni obseg javnih naročil za vsako skupino proizvodov in jih naročnik namerava oddati v naslednjih 12 mesecih;

2. če so predmet javnega naročila gradnje in je ocenjena vrednost gradenj najmanj:

– 5,000.000 EUR, če opravlja naročnik dejavnost na področju telekomunikacij;

– 5,000.000 posebnih pravic črpanja, če opravlja naročnik dejavnost na področju črpanja, prenosa ali distribucije pitne vode, električne energije, oskrbe letališč, mestnega avtobusnega prevoza, oskrbe pristanišč in terminalov;

– 5,000.000 EUR, če opravlja naročnik dejavnost prenosa in distribucije plina ali toplote, ali se ukvarja s pridobivanjem ali predelavo nafte, plina ali trdih goriv in železniških storitev;

3. 750.000 EUR, če je predmet naročila storitev po posameznih kategorijah iz priloge IA tega zakona in se predvideva trajanje pogodbe več kot eno leto.

(2) Če šteje periodično informativno obvestilo kot povabilo za sodelovanje, objava ne sme biti starejša od enega leta od dneva, ko je bilo periodično informativno obvestilo poslano v objavo.

116. člen
(Ažuriranje meril in pogojev)

Ko naročnik sprejme odločitev, da bo opravil izbiro po kvalifikacijskem postopku ali če ažurira merila in pogoje, mora postaviti take pogoje, ki ne diskriminirajo določenih dobaviteljev ali izvajalcev ali zahtevati preizkuse in dokaze, ki se ujemajo z objektivnimi dejstvi in dokazi, ki so že na voljo.

116.a člen
(Priprava tehničnih specifikacij)

(1) Ne glede na določbe 31. do 40. člena tega zakona mora naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij določiti in navesti zahteve, ki dopolnjujejo splošne tehnične specifikacije ali evropska tehnična soglasja ali druge standarde. V takem primeru ima prednost specifikacija, ki določa zahteve za izvedbo naročila, pred specifikacijo, ki se nanaša na določanje ali opisovanje značilnosti. Tak način priprave tehnične specifikacije mora naročnik pojasniti z objektivnimi razlogi, ki pa ne smejo biti v nasprotju z namenom pogodbe.

(2) Tehnične specifikacije mora naročnik določiti s sklicevanjem na evropske tehnične specifikacije, če lete obstajajo.

(3) Naročniku se ni treba sklicevati na splošne tehnične specifikacije in evropska tehnična soglasja, če:

a) je iz tehničnih razlogov nemogoče zadovoljivo uskladiti izdelek s splošnimi tehničnimi specifikacijami ali evropskimi tehničnimi soglasji;

b) bi uporaba določala vnaprej uporabo vzajemnega priznanja tipskih odobritev za telekomunikacijsko in terminalno opremo ali glede standardizacije na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij;

c) bi uporaba evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave. Če se naročnik sklicuje na to izjemo, mora svoj nadaljnji razvoj preusmeriti tako, da bo vnaprej uporabljal evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije;

č) so evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije neprimerne za uporabo ali ne upoštevajo tehničnega razvoja, ki se je zgodil po njihovem sprejetju. Če se naročnik sklicuje na to izjemo, mora obvestiti pristojni organ za standardizacijo za revizijo evropskega tehničnega soglasja ali splošne tehnične specifikacije in jo obvestiti o razlogih nesprejemljivosti obstoječih evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij;

d) če je obravnavano javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih standardov, tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.

(4) Obvestilo o uporabi izjem iz prejšnjega odstavka mora naročnik objaviti v javnem razpisu.

117. člen
(Potrdila o skladnosti)

(1) Naročnik sme zahtevati od izvajalcev storitev, da predložijo certifikate, ki jih izdajajo neodvisni organi, pristojni za potrjevanje ustreznosti dobavitelja in izvajalca z določenimi standardi zagotavljanja kakovosti. Certifikati se morajo nanašati na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni EN 29 000 seriji evropskih standardov, ki jih morajo potrditi pristojni organi, da so v skladu z EN 45 000 serijo evropskih standardov.

(2) Naročnik mora priznati enakovredne certifikate organov, ustanovljenih v drugih državah članicah Evropske unije in drugih državah, če tako določa mednarodna pogodba, ki jo je sklenila Republika Slovenija. Naročnik mora sprejeti tudi druge dokaze o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti od ponudnikov storitev, ki nimajo dostopa do tovrstnih certifikatov ali nimajo možnosti, da bi jih pridobili v ustreznem času.

118. člen
(Oddaja skupne ponudbe)

(1) Dobavitelji in izvajalci lahko oddajo skupno ponudbo ali se pogajajo kot skupina, skladno z 47. členom tega zakona.

(2) Če naročnik v objavi zahteva, da je lahko ponudnik ali kandidat samo fizična ali samo pravna oseba, ne more zavrniti ponudnika ali kandidata, ki opravlja svojo dejavnost skladno s predpisi države, v kateri ima sedež in sme na podlagi predpisov svoje države opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila.

119. člen
(Uporaba drugih meril in pogojev)

(1) Ne glede na določila 50. in 51. člena tega zakona lahko naročnik uporabi druga merila za ocenjevanje ponudb, če so ta merila določena v drugih veljavnih predpisih, in ki dajejo določeno prednost ponudnikom ali kandidatom, če tak način oddaje naročila ni v nasprotju pogodbo o ustanovitvi Evropskih skupnosti in drugimi s sklenjeni mi mednarodnimi sporazumi Republike Slovenije. Uporaba drugih meril mora biti objavljena v objavi razpisa in v razpisni dokumentaciji.

120. člen
(Upoštevanje vzajemnosti)

(1) Če ponudniki ponudijo izdelke, ki izvirajo iz držav, s katerimi Republika Slovenija ali Evropska unija nima sklenjenega sporazuma, ki bi zagotavljal njenim ponudnikom enakopraven nastop na trgu države, iz katere izvira blago, se lahko taka ponudba zavrne, če delež izdelkov, ki izvirajo iz teh držav, presega 50% skupne vrednosti izdelkov iz ponudbe.

(2) Poreklo blaga se ugotavlja skladno z veljavnimi predpisi. Pri tem velja, da se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskega omrežja, šteje kot izdelek.

(3) Naročnik mora posebej skrbno preveriti seznam držav, iz katerih izvirajoče blago lahko zavrne na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4) Proizvajalci s sedežem v Republiki Sloveniji morajo nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za finance in ministrstvo, pristojno za mednarodno gospodarsko sodelovanje, če so naročniki iz drugih držav pri oddaji javnega naročila: 1. onemogočili dejanski dostop na tržišče na način, kot ga Republika Slovenija omogoča ponudnikom iz te države, 2. obravnavali slovenskega ponudnika drugače kot domače ponudnike ali jim ne dajejo enakih možnosti konkuriranja kot domačim ponudnikom, 3. ponudnike iz drugih držav obravnavajo ugodneje kot ponudnike iz Republike Slovenije.

(5) Ministrstvi iz prejšnjega odstavka o prejetem obvestilu pripravita obvestilo za vlado, ki mora po diplomatski poti poskusiti odpraviti tako stanje.

121. člen
(Omejitev naročil za storitve)

(1) Na predlog ministrstva, pristojnega za mednarodno gospodarsko sodelovanje, lahko vlada odloči, da se začasno ustavi ali omeji dodeljevanje naročil storitev:

1. ponudnikom, ki imajo sedež v državi, s katero Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma o enakopravnem obravnavanju domačih in tujih ponudnikov,

2. ponudnikom, ki so pridruženi ponudnikom, navedenim v prejšnji alinei in imajo sedež v državi, s katero ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o enakopravnem obravnavanju domačih in tujih ponudnikov, vendar pa tak ponudnik nima nobene neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom Republike Slovenije,

3. ponudnikom, ki predložijo ponudbe, katerih predmet so storitve iz države, s katero Republika Slovenija nima sporazuma o enakopravnem obravnavanju domačih in tujih ponudnikov.

(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le za določen čas, ki mora biti opredeljen.

(3) Vlada mora svojo odločitev nemudoma sporočiti Evropski komisiji.

122. člen
(Prednostna oddaja naročila)

(1) Če je na podlagi uporabljenih meril iz 50. in 51. člena tega zakona enakovrednih več ponudb, mora naročnik dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti na podlagi prejšnjega člena tega zakona. Cene v teh ponudbah je treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3%.

(2) Ponudba ne more imeti prednosti, navedene v prejšnjem odstavku, če bi moral naročnik z njenim sprejemom nabaviti material, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikoval od obstoječega, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo naročniku nesorazmerne dodatne stroške.

123. člen
(Arhiviranje dokumentacije)

(1) Naročniki morajo pri oddaji naročil na vodnem, energetskem transportnem in telekomunikacijskem področju zagotoviti in hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na:

1. kvalifikacijo in izbiro ponudnika ter oddajo naročila,

2. razloge, zaradi katerih naročnik ni uporabil evropskih standardnih tehničnih specifikacij,

3. uporabo postopka brez predhodne objave, določenega v 110. členu tega zakona,

4. razloge, zaradi katerih ni uporabil določil tega zakona, ki se nanašajo na oddajo naročil storitev iz priloge IA tega zakona ter gradenj, uporabo tehničnih specifikacij in standardov in izbiro postopka oddaje.

(2) Navedeno dokumentacijo mora naročnik hraniti najmanj štiri leta od dneva sklenitve pogodbe. Podatke mora sporočiti pristojnim organom na njihovo zahtevo.

(3) Naročniki, ki opravljajo dejavnost na področju črpanja, prenosa in razdelitve pitne vode, električne energije, avtobusnih in drugih mestnih cestnih in železniških prevozov, letaliških in luških dejavnosti ter terminalov, morajo obvestiti o zahtevanih podatkih ponudnike. Obvestila so ustna, pisna pa le na posebno zahtevo.

(4) Naročniki, navedeni v prejšnjem odstavku, morajo primerno obvestiti takoj naslednji dan, ko prejmejo pisno zahtevo od izločenega kandidata o razlogih, zaradi katerih je bil zavrnjena njegova ponudba in o prednostih, ki jih je imela ponudba, ki je bila sprejeta kot tudi o imenu ponudnika, ki je naročilo prejel. Naročnik sme zavrniti zahtevo o obvestilu skladno s tretjim odstavkom 78. člena tega zakona.

3.5. Oddaja naročila male vrednosti

124. člen
(Določitev naročila male vrednosti)

(1) Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

(2) Za oddajo naročil male vrednosti se ne uporabljajo določbe tega zakona o objavah na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila.

125. člen
(Priprava notranjih pravil)

(1) Naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona.

(2) Naročnik mora pri oddaji naročil male vrednosti ceno in kakovost predmeta javnega naročila posebej skrbno preveriti in to preverjanje izkazati v svoji dokumentaciji. Dokumentiranje ni potrebno, če je ocenjena vrednost javnega naročila nižja od 2% vrednosti, določene v prvem odstavku prejšnjega člena.

(3) V svojem notranjem aktu naročnik določi vsaj:

1. ocenjeno vrednost javnega naročila, nad katero mora naročnik voditi dokumentacijo o oddaji javnega naročila, in ki ne sme presegati vrednosti, določene v predpisu, izdanem na podlagi petega odstavka 127. člena tega zakona;

2. način izvedbe naročila ter način dokazovanja izpolnjevanja pogojev glede na ocenjeno vrednost naročila;

3. način obveščanja ponudnikov o izidu oddanega naročila;

4. način zbiranja in dokumentiranja ponudb, glede na ocenjeno vrednost naročila.

(4) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, izda uredbo, s katero določi osnove, ki jih morajo upoštevati naročniki pri pripravi notranjega akta iz prvega odstavka tega člena.

4. STATISTIKA

4.1. Vodenje statistike o javnih naročilih

127. člen
(Vodenje statistike)

(1) Naročniki morajo zbirati in voditi podatke o oddanih javnih naročilih, pri čemer morajo voditi podatke ločeno za oddana naročila nad in pod vrednostjo, od katere dalje se objavi javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti in ločeno za blago, gradnje ali storitve ter za oddana javna naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju ter ločeno o oddanih javnih naročilih male vrednosti.

(2) Naročnik mora predložiti podatke iz prejšnjega odstavka Uradu za javna naročila najkasneje do 30. aprila tekočega leta o oddanih javnih naročilih v prejšnjem letu.

(3) Urad za javna naročila pripravi skupno poročilo o oddanih javnih naročilih in ga najkasneje do 30. julija tekočega leta predloži vladi v obravnavo.

(4) Vlada posreduje poročilo o oddanih javnih naročilih, ki presegajo vrednosti, ko je potrebna tudi objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, Evropski komisiji najkasneje do 30. oktobra tekočega leta.

(5) Minister, pristojen za finance, določi vrste in način zbiranja podatkov ter enotne obrazce za sporočanje teh podatkov ter vrednost, od katere dalje je potrebno zbirati in voditi podatke o oddanih javnih naročilih male vrednosti.

5. URAD ZA JAVNA NAROČILA

129. člen
(Urad za javna naročila)

(1) Urad za javna naročila je Služba Vlade Republike Slovenije, ki skrbi za takšen razvoj sistema javnega naročanja, ki zagotavlja gospodarnost, učinkovitost in preglednost porabe javnih sredstev za javna naročila ter vzpodbuja konkurenčnost in enakopravnost ponudnikov v postopkih javnega naročanja.

(2) Urad za javna naročila opravlja naslednje naloge:

1. pripravlja predpise s področja javnih naročil in koncesij,

2. svetuje naročnikom o vprašanjih s področja javnih naročil,

3. skrbi za organizacijo strokovnih izobraževanj, izvaja preizkuse znanja s področja javnih naročil in investicij in izdaja potrdila o strokovnih znanjih s področja javnih naročil in investicij,

4. sodeluje s tujimi institucijami in strokovnjaki na področju javnih naročil,

5. skrbi za izdajanje in dostopnost strokovne literature,

6. skrbi za pripravo vzorčne razpisne dokumentacije za tipične vrste javnih naročil,

7. skrbi za dostopnost informacij o javnem naročanju v drugih državah,

8. skrbi za sistemsko zbiranje osnovnih statističnih podatkov pri naročnikih in vodi zbirke pomembnejših podatkov s področja javnega naročanja,

9. skrbi za pripravo evidenc o dobaviteljih in izvajalcih in njihovi boniteti na osnovi podatkov o prevzetih in izvedenih javnih naročilih kot podlage za doseganje učinkovitosti porabe javnih sredstev,

10. enkrat letno predloži vladi v obravnavo analizo stanja javnega naročanja v preteklem letu s predlogi za izboljšanje učinkovitosti naročanja,

11. spremlja razpise javnih naročil in skrbi za izvajanje postopkov oddajanja koncesij,

12. sodeluje z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti,

13. spremlja izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,

14. opravlja druge naloge, ki jih določa drug predpis.

(3) Urad za javna naročila izda navodila o vsebini in načinu preizkusa strokovnih znanj iz 3. točke prejšnjega odstavka.

(4) Urad za javna naročila opravlja naloge, določene s tem zakonom, v sodelovanju z ministrstvi in vladnimi službami, organi za nadzor nad javnimi financami ter strokovnimi in znanstvenimi ustanovami oziroma strokovnjaki za posamezna področja.

(5) Urad za javna naročila vodi direktor urada, ki ga imenuje in razrešuje vlada na predlog generalnega sekretarja vlade. Direktor Urada za javna naročila je odgovoren za delo urada generalnemu sekretarju vlade. Direktor urada ima namestnika, ki ga stalno ali občasno nadomešča v njegovih posameznih pravicah in dolžnostih. Namestnika direktorja imenuje vlada na predlog direktorja Urada za javna naročila.

6. NIČNOST POGODB

130. člen

Nične so pogodbe:

– ki so sklenjene v nasprotju s postopki oddaje in ravnanji, ki so predpisani v tem zakonu, s katerimi je naročnik razdelil vrednost naročila na manjše dele, da bi se izognil oddaji naročila po tem zakonu,

– če so sklenjene zaradi pobota terjatev in obveznosti brez izvedenega postopka za oddajo javnega naročila,

– če odda naročilo po drugih pogojih, ki jih določa ta zakon ali sklepa pogodbe s ponudnikom, ki ni izbran kot najugodnejši,

– če naročnik odda izvedbo naročila ali pooblasti za izvedbo naročila tretjo osebo ali osebo, ki ni naročnik po tem zakonu, da bi se na ta način izognil uporabi tega zakona,

– če so sklenjene spremembe in dopolnitve k osnovni pogodbi v nasprotju s 84. členom tega zakona, 89. členom tega zakona, in 97. členom tega zakona,

– ki so sklenjene v nasprotju z odločitvijo organa, pristojnega za revizijo postopkov javnih naročil,

– ki so sklenjene brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti,

– katerih sklenitev ali vsebina je posledica obljubljene, ponujene ali dane koristi iz 42. člena tega zakona.

7. KAZENSKE DOLOČBE

131. člen
(Kazenske določbe)

(1) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek naročnik, naveden v drugi, tretji in četrti alinei prvega odstavka in drugega odstavka 2.a člena tega zakona, če:

1. odda naročilo brez javnega razpisa, razen v primerih, ko zakon to dopušča, ali ga odda po postopku, ki ga zakon ne določa (2. člen, 18. do 20. člen, 84. člen, 85. člen, 89., 90. člen, 96. do 98. člen, 110, 111. člen);

2. začne postopek oddaje, preden so izpolnjeni za to predvideni pogoji (15. in 16. člen);

3. predmet pogodbe, razpisne pogoje, tehnične specifikacije ali druge elemente razpisa prilagodi konkretnemu ponudniku, ali odda naročilo ponudniku, ki je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenega dela (5. člen in 31. do 54. člen);

4. ravna v nasprotju z načelom enakopravnosti (7. člen);

5. objavi določene podatke o vsebini razpisa pred njegovo objavo (5. in 65. člen);

6. ne varuje podatkov, navedenih v ponudbeni dokumentaciji, skladno s stopnjo zaupnosti (8. do 10. člen in 78. člen);

7. ne vodi in ne hrani dokumentacije o javnem naročilu (11. člen);

8. ne posreduje Uradu za javna naročila podatkov o zavrnitvi ponudbe zaradi poskusa dajanja podkupnine (42. člen);

9. ne posreduje razpisne dokumentacije vsem, ki so jo zahtevali, skladno z objavo (24. in 25. člen);

10. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb (55. do 64. člen);

11. ne objavi naročila ali izida oddaje naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ali objavi naročilo v drugih sredstvih obveščanja preden je odposlal objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ko naročilo presega zneske, ki zahtevajo tako objavo, ali ne objavi najmanj tistih podatkov, ki jih mora objaviti skladno s predpisi (65. člen);

12. pri sestavi razpisne dokumentacije ne upošteva veljavnih tehničnih normativov, standardov in drugih tehničnih predpisov (31. do 40. člen, 116.a člen);

13. določi pogoje za sodelovanje in merila v nasprotju s tem zakonom ali spremeni pogoje in merila po objavi razpisa, ne da bi o tem obvestil ponudnike (25. člen in 41. do 54. člen);

14. ne posreduje podatkov o izvedenih postopkih o oddaji javnih naročil Uradu za javna naročila (127. člen);

15. neustrezno uporabi merila za izbiro najugodnejše ponudbe (50. člen);

16. pri odpiranju ponudb ravna v nasprotju z določbami 73. in 74. člena tega zakona,

17. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (26. člen);

18. po poteku roka za oddajo ponudb spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo (25. člen);

19. ravna v nasprotju z določili o pridobivanju dodatnih pojasnil in dopustnih popravkih ponudb (54. člen);

20. ne posreduje podatkov o razpisanih javnih naročilih oziroma naročilih male vrednosti ministrstvu, pristojnemu za informacijsko družbo (65. člen).

(2) Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba naročnika iz prejšnjega odstavka in odgovorna oseba naročnika iz prve alinee prvega odstavka 2.a člena zakona, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek koncesionar, če ne ravna v skladu z določili tretjega in sedmega odstavka 133. člena tega zakona.

(4) Z globo od 10.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba koncesionarja, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena.

8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

132. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97, 78/99) in predpisi, izdani na njegovi podlagi.

(2) Do izdaje podzakonskih aktov se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:

– uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št.

82/98, 86/98, 43/99, 79/99),

– odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97, 84/99),

– navodilo o vsebini objav za javna naročila v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/98),

– navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 73/97, 84/99).

(3) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

Oddaja koncesij

133. člen
(Koncesije gradenj)

(1) Do uveljavitve posebnega zakona, ki bo natančneje uredil podelitev koncesij, se za podelitev koncesij gradenj določbe tega člena uporabljajo, če vrednost koncesije za gradnjo, izračunana na podlagi tega zakona, presega vrednost 5,000.000 EUR. Za koncesijo gradnje po tem členu gre v primeru, če je predmet koncesije gradnja, določena v 86. členu tega zakona, pod pogojem:

– da ima koncesionar pravico do izkoriščanja zgrajenega objekta ali

– da se pravica do izkoriščanja zgrajenega objekta kombinira s plačilom za izvedbo gradnje.

(2) Koncedent objavi oddajo koncesije v skladu z določbami 65. do 71. člena tega zakona.

(3) Koncedent pri izbiri postopka podelitve koncesije gradnje lahko prosto izbira med uporabo odprtega postopka, omejenega postopka ali postopka s pogajanji.

(4) Rok za sprejem kandidatur za oddajo koncesije ne sme biti krajši od 52 dni. Določbe tega zakona o skrajšanju rokov za oddajo ponudb se za oddajo koncesij ne uporabljajo.

(5) Koncedent lahko v razpisni dokumentaciji:

1. določi, da mora kandidat za pridobitev koncesije tretjim osebam oddati dela najmanj v obsegu 30 odstotkov skupne vrednosti del, ki so predmet koncesijske pogodbe, z navedbo, da se ta odstotek na predlog kandidata za pridobitev koncesije lahko tudi poveča. Odstotek del, ki jih bo koncesionar oddal tretjim osebam mora biti v koncesijski pogodbi natančno določen; ali

2. zahteva od kandidata za pridobitev koncesije, da, kolikor leta namerava oddati del pogodbenih del tretjim osebam, v svoji ponudbi navede odstotek skupnih vrednosti del po koncesijski pogodbi, ki jih bo oddal tretjim osebam.

(6) Gospodarske družbe ali njihove odvisne družbe, ki so se združile ali povezale, da bi dobile koncesijo in niso naročniki po tem zakonu, se ne štejejo kot tretje osebe. Odvisna družba pomeni katerokoli pravno osebo, nad katero lahko koncesionar neposredno ali posredno izvršuje prevladujoč in odločilen nadzor, ali katerokoli pravno osebo, ki lahko izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor nad koncesionarjem ali podjetje, ki je koncesionar in nad katerim izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor drugo podjetje, kar izhaja iz lastništva, finančne udeležbe ali pravnih pravil, iz katerih izhaja ta odnos. Družba izkazuje prevladujoč in odločilen nadzor v odnosu do drugega podjetja, neposredno ali posredno, če:

a) ima večinski lastniški delež v osnovnem kapitalu drugega podjetja;

b) nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo drugo podjetje;

ali

c) lahko imenuje več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzornega organa drugega podjetja.

Ponudbi za koncesijo je treba priložiti popolni seznam takih družb. Seznam je treba glede na nastale spremembe sproti ažurirati.

(7) Če je koncesionar naročnik po tem zakonu, mora vse gradnje oddati skladno s tem zakonom. Če koncesionar ni naročnik po tem zakonu, mora za oddajo gradenj tretjim osebam, katerih vrednost presega 5,000.000 EUR, upoštevati določila 65. do 71. člena tega zakona, pri čemer ne veljajo določbe o možnosti skrajševanja rokov za oddajo ponudb.

(8) Izjeme od uporabe zakona ali uporabe posameznih določil zakona, ki veljajo za javna naročila gradenj, veljajo tudi za oddajo koncesij gradenj in javnih naročil gradenj po tem členu.

(9) V postopkih oddaje koncesij po tem členu se za zagotavljanje pravnega varstva uporabljajo določbe zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, če sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu.

134. člen

(1) Minister, pristojen za finance, izda podzakonske predpise iz 23., 42., 55., 65. in 74. člena tega zakona najkasneje v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2) Naročnik mora sprejeti predpis iz 125. člena tega zakona najkasneje v dveh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona. Dokler naročnik ne sprejme predpisa iz 125. člena tega zakona, mora oddajati naročila malih vrednosti skladno z določili tega zakona, ne glede na ocenjeno vrednost. Ministrstva, lokalne skupnosti in drugi naročniki, ki pokrivajo druge manjše naročnike, lahko pripravijo za te naročnike enotni predpis za oddajo naročila male vrednosti. Proračunski inšpektor, nadzorni svet občine, nadzorni svet javnega podjetja, javnega sklada ali javnega zavoda lahko naloži naročniku, ki ga nadzoruje, da, ne glede na določbo 125. člena tega zakona, odda javno naročilo v skladu s tem zakonom, če oceni, da se z oddajanjem javnih naročil male vrednosti ne dosega gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.

(3) Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije pripravita seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj na podlagi 92. člena tega zakona najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

135. člen

Vlada Republike Slovenije sprejme odlok o ustanovitvi Urada za javna naročila iz 129. člena tega zakona najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

136. člen

(1) Določbe tega zakona, ki obvezujejo naročnika, Republiko Slovenijo ali njene organe, da sporočajo določene podatke pristojnim organom Evropskih skupnosti in določila, ki se nanašajo na obveznost objavljanja v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

(2) Določbe poglavja 2.5. Splošna pravila na tehničnem področju javnega naročanja se uporabljajo postopoma, skladno s sprejemanjem tehničnih specifikacij, tehničnih normativov, certifikatov in standardov v Republiki Sloveniji.

137. člen
(Uveljavitev zakona)

Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 411-01/94-35/26 Ljubljana, dne 25. aprila 2000.

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

 

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih naročilih (ZJN-1A) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

106. člen

(1) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz:

a) četrtega odstavka 2.a člena zakona najkasneje v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;

b) četrtega odstavka 125. člena zakona najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Minister, pristojen za finance, izda predpise:

a) iz 20. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;

b) iz 21. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;

c) iz 23. člena zakona v enem mesecu od dneva uveljavitve tega zakona;

č) iz 42.b člena zakona v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;

d) iz 55.a člena zakona v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;

e) iz 65. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;

f) iz 82. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona;

g) iz 127. člena zakona v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

(3) Urad za javna naročila izda navodila iz tretjega odstavka 129. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(4) Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in druge zbornice pripravijo seznam iz 42.c člena najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(5) Naročniki morajo prilagoditi svoja notranja pravila o oddaji naročil male vrednosti najkasneje v enem mesecu od dneva izdaje predpisa iz 126. člena zakona.

107. člen

(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bili javni razpisi objavljeni pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.

(2) Druga faza omejenega postopka ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji se izvede po tem zakonu, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije.

(3) Če naročnik še ni sprejel odločitve o oddaji javnega naročila, pa tega ni smel zaradi pogojev iz prvega odstavka 76. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000), lahko nadaljuje postopek po tem zakonu.

(4) Naročniki na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju nadaljujejo drugo fazo postopka oddaje javnega naročila skladno z 69.a členom zakona, če še niso izročili kandidatom razpisne dokumentacije, lahko pa oddajo naročilo po postopku s pogajanji.

108. člen
(vzpostavitev enotnega informacijskega portala)

(1) Enotni informacijski portal se vzpostavi najkasneje v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona. V ta rok se ne šteje poskusno objavljanje na enotnem informacijskem portalu, ki poteka vzporedno z objavami v uradnih glasilih.

(2) Po vzpostavitvi enotnega informacijskega portala šteje kot primarna objava tista objava, ki je objavljena na enotnem informacijskem portalu. Če je potrebna objava tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, veljajo pravila oglaševanja iz poglavja 2.9. Roki v postopkih oddaje naročil.

(3) Minister, pristojen za finance, z obvestilom v Uradnem listu Republike Slovenije objavi naznanilo o začetku veljavnosti uporabe enotnega informacijskega portala kot tudi vsa druga obvestila v zvezi z delovanjem enotnega informacijskega portala.

109. člen

Do vzpostavitve enotnega informacijskega portala Urada za javna naročila se obvestila v zvezi z javnimi naročili objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.

110. člen

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:

1. prekršek iz prvega odstavka 131. člena zakona:

– naročnik iz druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka in drugega odstavka 2.a člena zakona v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev;

2. prekršek iz prvega odstavka 131. člena zakona:

– odgovorna oseba naročnika iz prejšnje točke ter naročnika iz prve alinee prvega odstavka 2.a člena zakona v razponu od 10.000 do 300.000 tolarjev;

3. prekršek iz tretjega in sedmega odstavka 133. člena zakona:

– koncesionar v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev;

4. prekršek iz tretjega in sedmega odstavka 133. člena zakona:

– odgovorna oseba koncesionarja v razponu od 10.000 do 300.000 tolarjev.

111. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati odredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99).

112. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

Priloga I A – storitve:

Št. kategorije             Predmet

1.         storitve vzdrževanja in popravila,

2.         storitve kopenskega transporta (razen storitev železniškega transporta, ki sodi v 18. kategorijo), vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte,

3.         letalske prevozne storitve za potnike in tovor, razen prevoza pošte,

4.         kopenski in zračni prevoz pošte (razen storitev železniškega transporta, ki sodi v 18. kategorijo),

5.         telekomunikacijske storitve, razen storitev glasovne telefonije, radiotelefonije, paginga in satelitskih storitev,

6.         finančne storitve

a)    zavarovalniške storitve,

b)    bančne in investicijske storitve, razen naročil za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in storitev Banke Slovenije,

7.         računalniške storitve in sorodne opreme,

8.         storitve za raziskave in razvoj, razen naročil za storitve na področju raziskav in razvoja, od katerih za lastno uporabo pri vodenju svojih zadev nima izključnih koristi le naročnik, pod pogojem, da naročnik ponujeno storitev v celoti plača.

9.         računovodske, revizorske in knjigovodske storitve,

10.      storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja,

11.      storitve svetovanja pri vodenju, razen arbitražnih in poravnalnih storitev in sorodne storitve,

12.      arhitekturne storitve; inženiring storitve; storitve urbanističnega planiranja in krajinske arhitekturne storitve, storitve tehničnega testiranja in analiz,

13.      oglaševalske storitve,

14.      storitve čiščenja stavb in storitve upravljanja z nepremičninami,

15.      založniške in tiskarske storitve na honorarni ali pogodbeni osnovi,

16.      storitve odstranjevanja odplak in odpadkov, storitve sanitarnega urejanja in podobno.

 

Priloga I B – storitve:

Št. kategorije             Predmet

17.      hotelske in restavracijske storitve,

18.      storitve železniškega prevoza,

19.      prevozne storitve po vodi,

20.      podporne in pomožne prevozne storitve,

21.      pravne storitve,

22.      storitve na področju kadrovanja,

23.      preiskovalne in varovalne storitve, razen storitev varovanja z oklepnimi avtomobili,

24.      izobraževalne storitve in storitve poklicnega izobraževanja,

25.      zdravstvene in socialne storitve,

26.      storitve na področju rekreacije, kulture in športa, 27. druge storitve.

 

 

Priloga II – gradbena dela

Razredi   Skupine     Podskupine    Opis in točke

50                           STAVBE IN NIZKE GRADNJE

            500                                  Splošna dela na področju stavb in nizkih gradenj (brez posebnih specifikacij) in rušenje

              500,1        Splošna dela na področju stavb in nizkih gradenj (brez posebnih specifikacij)

              500,2        Rušenje

            501                                  Gradnja objektov in delov objektov

              501,1        Splošna gradbena dela

              501,2        Postavljanje ostrešij in krovska dela

              501,3        Gradnja dimnikov, peči in kaminov

              501,4        Zaščita proti vodi in vlagi

              501,5        Obnova in vzdrževanje zunanjih sten (ponovno zapolnjevanje stikov med opekami z malto, čiščenje itd.)

              501,6        Postavitev in odstranitev gradbenih odrov

              501,7        Druge specializirane dejavnosti povezane z gradbenimi deli (vključno s tesarstvom)

            502                                  Nizke gradnje; gradnja cest, mostov, železnice itd.

            502,1          Splošna dela na področju nizkih gradenj

            502,2          Zemeljska dela

            502,3          Gradnja mostov, tunelov in jaškov; vrtanje

            502,4          Hidrogradnja in urejanje voda (reke, kanali, pristanišča, dotoki, ozki zalivi in jezovi)

            502,5          Gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov

            502,6          Specializirana gradbena dela povezana z vodo (z namakanjem, izsuševanjem zemlje, vodno oskrbo, odstranjevanjem odpadnih voda, kanalizacijo itd.)

            502,7          Druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok

            503                                  Inštalacije pri gradnjah

              503,1        Splošna industrijska dela

              503,2        Plinske in vodovodne instalacije ter instalacije sanitarne opreme

              503,3        Inštalacije grelnih in prezračevalnih naprav (centralno ogrevanje, klimatske naprave, ventilacija)

              503,4        Izolacijska dela

              503,5        Električna napeljava

              503,6        Inštalacija anten, strelovodov, telefonov itd.

            504                                  Zaključna gradbena dela

              504,1        Splošna zaključna gradbena dela

              504,2        Fasadna in štukaterska dela

              504,3        Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva in/ali instalacij (vključno s polaganjem parketa)

              504,4        Soboslikarska, in steklarska dela ter polaganje stenskih oblog

              504,5        Oblaganje tal in sten

              504,6        Druga zaključna in dopolnilna gradbena dela (vgradnja kaminov itd.)